Nočemo sprememb samo zato, ker se nam zdi, da jih nismo vredni?Če ste povsem ohromeli od strahu – pred neuspehom, pred zavrnitvijo, pred prihodnostjo, potem je Božja beseda te nedelje kot nalašč za vas. Pojasnjuje namreč, kako se najlažje izognemo strahu pred čemerkoli: raje se bojmo Boga.
Peter nam nazorno kaže, kako strah pred Bogom deluje: Ni nas strah, da bo Bog krivičen, temveč da bo pravičen.
Na vrhuncu evangelija je Simon Peter “padel Jezusu pred noge” in rekel: “Pojdi od mene, Gospod, ker sem grešen človek!” Ni se bal, da bi ga Jezus bičal ali kaznoval. Strah ga je bilo, da ne bo zmogel sobivati v neskončni Jezusovi slavi.
Preberite še:
Zakaj gremo k nedeljski maši lahko že v soboto zvečer?
In tako razmišljanje je upravičeno.
Na začetku evangelija se je Simon Peter na vsak način poskušal izogniti Jezusu, dokler mu to ni več uspevalo.
Simon je tu podoben mnogim izmed nas. Zelo marljiv je pri svojem delu in počne nekaj, kar mu gre dobro od rok. Ne le da ne želi spremeniti sveta, niti sam sebe ni pripravljen spremeniti.
Bog, ki ga je ustvaril, si je želel, da bi vodil njegove učence. Zaupati mu je hotel najpomembnejšo službo vseh časov. Toda ko se mu je Gospod približal, ga Simon Peter sploh ni upošteval, raje se je posvetil svojemu delu in še naprej čistil svoje mreže. In tako je Jezus Petru storil to, kar pogosto naredi tudi nam: poskrbel je, da ga Peter ni mogel spregledati. Dobesedno je stopil v njegov čoln in kar od tam učil množico.
Preberite še:
Kako se pokrižati pred evangelijem
Ne vemo, o čem je tisti dan govoril, lahko pa smo prepričani, da je bilo nekaj pomembnega – in da je bilo namenjeno Petru, ki je Jezusa takoj, ko je prenehal govoriti, poimenoval učenik.
“Odrini na globoko in vrzite mreže za lov,” je rekel Jezus. Peter je odgovoril, kot odgovarjamo mi: “Učenik, vso noč smo se trudili, pa nismo nič ujeli.”
Peter je bil utrujen, razdražen, želel je končati delovni dan in oditi domov. Kot mi.
Ko Jezus vdre v naš življenjski prostor, ga je najpreprosteje spregledati. Dovolj dobro se poznamo. Zavedamo se, da že zdaj komaj opravljamo vse svoje dolžnosti. Toda Peter je dodal še zelo pomembne besede, iz katerih se moramo nečesa naučiti: “A na tvojo besedo bom vrgel mreže.”
Preberite še:
7 razlogov, zakaj je maša kul
Temu je sledil ulov tako velike količine rib, da so se mreže začele trgati (pa je šlo v nič vse Petrovo delo, ki ga je opravljal, ko ni upošteval Jezusa). Petrova posadka – del nje sta tudi prihodnja izvrstna apostola Jakob in Janez – je morala tovariše v drugem čolnu prositi za pomoč.
Peter je prepoznal čudež, ko ga je videl. Dobro pa je poznal tudi samega sebe.
Tedaj je Peter rekel: “Pojdi od mene, Gospod, ker sem grešen človek,” in tako razkril, kaj se je ves čas dogajalo.
Ves čas se je v resnici bal samega sebe. Svoje preteklosti, svojih šibkosti, svoje grešnosti. Ko je prepoznal neverjetno Gospodovo moč, je vsa njegova samozavest izginila.
Preberite še:
Kje se je v resnici zgodil prvi Jezusov čudež?
In Jezus mu je rekel: “Ne boj se! Odslej boš lovil ljudi.” Takoj zatem je skupaj z Jakobom in Janezom pustil vse in šel z njim. Petrov strah pred spremembo se je prelevil v strah pred Bogom in vse se je spremenilo.
Podobno se je zgodilo Izaiji in Pavlu. In vam.
Tudi Izaija se je bal svoje naloge, dokler ni “videl Gospoda, ki je sedel visoko na vzvišenem prestolu”, nad njim pa so stali angeli in tako glasno vzklikali, da “so se stresali podboji vrat”. Njegov prvi odziv je bil: “Gorje mi, izgubljen sem!” Ko se je Bog odzval s čudežem, je bil Izaija pripravljen, da ga pošlje kamorkoli.
Tudi Pavel se je označil za “najmanjšega izmed apostolov, nevreden, da bi se imenoval apostol”, spremenil pa ga je vstali Gospod, tako kot mnoge druge, ki se jim je prikazal, vključno s “500 brati, od katerih je še zdaj večina živih” – nato pa se je “nazadnje za vsemi prikazal tudi meni, negodniku”.
Preberite še:
11 najpomembnejših znamenj iz krščanskih katakomb
Takšno srečanje z Gospodom se zgodi vsakemu izmed nas, ko Bog pride k nam tako, kot je prišel k Petru – pri delu, med vsakdanjimi opravki, v naš mali čolnič, kjer si obupno prizadevamo, da bi nekaj počeli in Boga raje ne opazili.
Če si bomo dovolili, da nas prevzameta čudenje in strahospoštovanje, ki ju zahteva Božja slava, če Gospodu odgovorimo s ponižnostjo in krotkostjo, se bo naš hromeči strah pred samimi seboj prelevil v navdušenje nad Božjim načrtom z nami. Gospod nam bo povsem spremenil življenje.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
Preberite še:
Ste vedeli, da ima poročni prstan eksorcistično moč?
Preberite še:
Otroci pišejo pisma Bogu: “Gospod Bog, ne pozabi, da je v petek kontrolka iz zgodovine!”
Preberite še:
Zgodba male deklice, ki je zaradi raka umrla, a še prej spremenila svet
