Zgodba nas lahko navdaja z upanjem, da je mogoče v današjem močno razdvojenem svetu mirno sobivati in se celo spoprijateljiti tudi z ljudmi, ki imajo na svet diametralno nasprotne poglede od nasMed osmimi filmi, nominiranimi za prestižnega oskarja najboljši film leta je občinstvo najbolj držalo pesti za Bohemian Rhapsody ali Črnega panterja, med tem ko so filmski kritiki kolebali med Romo in Črnim KKKlanovcem (oba s 96-odstotno podporo kritikov na strani Rotten tomatoes). Nihče pa ni pričakoval, da bo zmagal film s hecnim naslovom, ki si ga je ogledala le peščica ljudi.
Vendar si film Zelena knjiga zagotovo zasluži oskarja za najboljši film. Tu je nekaj razlogov, zakaj si jo splača ogledati v kinu – v nekaterih ga še lahko ujamete!
Preberite še:
Kdo so igralci, ki so se za oskarja zahvalili Bogu
Ker pripoveduje čudovito resnično zgodbo
Glavna naloga filmov ni, da gledalce poučujejo, kdo je rasist, homofob, ksenofob ali seksist, kot mnogi zadnja leta radi počnejo, temveč da pripovedujejo zgodbe.
Zelena knjiga počne prav to: pripoveduje zgodbo o temnopoltem pianistu dr. Donu Shirlyju (igra ga Mahershala Ali), ki je imel pozimi 1962 koncertno turnejo po južnih zveznih državah ZDA, ki so bile v tistem času temnopoltim izjemno nenaklonjene. Za šoferja in telesnega stražarja je najel Newyorčana italijanskih korenin, Tonyja Vallelongo (igra ga Viggo Mortensen), ki pa ni imel dobrega mnenja o črncih. A čas, ki sta ga preživela skupaj, je oba preobrazil na bolje, predvsem pa iz dveh neznancev naredil prijatelja za vse življenje.
Preberite še:
Filmi, ki si v letu 2019 zaslužijo vašo pozornost
Ker tematike rasizma ne predstavlja stereotipno
Večina filmov o rasizmu iz preteklih let zavzema držo, da so temnopolti liki dobrosrčni, sočutni in pogumni, belci pa, z redkimi izjemami, nesramni, preračunljivi in vzvišeni. Nemogoče je, da bi imel rasist v filmu kakršnokoli dobro lastnost. Svet, skratka, rišejo črno-bel. Ta film pa si drzne v vlogo glavnega protagonista postaviti rasista, ki je hkrati ljubeč mož in skrben oče. Prav tako pa prikažejo temnopoltega Shirleyja kot ponosnega in temperamentnega posebneža z obilico čustvene prtljage in nerazčiščenih odnosov.
Ker je lepo narejen
Poleg izvrstne igre, za katero sta bila oba glavna igralca tudi nagrajena – Mortensen z nominacijami za glavno, Ali pa kar s tremi kipci za stransko moško vlogo (oskar, zlati globus in BAFTA) – je film tudi lepo posnet. Čeprav se večinoma odvija med dvema likoma in še v avtu, nas niti za hip ne dolgočasi.
Opazi se, da je bilo filmskim ustvarjalcem zares mar, da zgodbo teh dveh prijateljev povejo skrbno, z lepimi posnetki in očesom za podrobnosti, tako vizualne, zvočne kot vsebinske.
Ker nasmeje
Režiser Peter Farrely je do zdaj snemal zgolj komedije, najbolj znan je po Nori na Mary ter Butec in butec. Čeprav se je pri Zeleni knjigi skušal s humorjem zadržati, je bil Tony Vallelonga sam po sebi tako zabaven, da nas njegove izjave nasmejejo skozi ves film. Če sicer niste ljubitelj komedij, naj vas Farrelyjev dosedanji opus ne zmoti. Zelena knjiga je zelo kakovostna drama, po ogledu katere pa boste iz kina res odšli dobre volje.
Preberite še:
6 razlogov, da prenehate gledati filmske napovednike
Ker je pristen
Pri pisanju scenarija je sodeloval sin glavnega lika, Nick Vallelonga, ki je produkciji prispeval tudi nekaj ur zvočnih posnetkov s pripovedmi svojega očeta o turneji z dr. Shirleyem. Razni drobni pripetljaji, kot je metanje piščančjih kosti skozi okno, ki ga lahko vidimo tudi v napovedniku, tako niso le plod umetniške svobode, temveč povsem pristni posnetki na podlagi Tonyjevih pripovedovanj.
Z dovoljenjem svoje matere je scenariju priložil tudi pisma, ki ji jih je Tony pisal s turneje. Pa tudi verižica z Marijino svetinjico, ki jo v filmu okrog vratu nosi igralec Viggo Mortensen, je točno tista, ki jo je vse življenje nosil Tony.
Režiser je v intervjuju povedal, da ga je pri zgodbi najbolj navdihnilo, da sta dva tako različna človeka: rasistični varnostnik s šestimi razredi osnovne šole in temnopolti, uglajeni trojni doktor glasbe postala prijatelja.
Od kod naslov?
Film je naslov dobil po priročniku, ki so si ga v 60. letih prejšnjega stoletja črnci lahko priskrbeli, če so želeli potovati po segregiranih zveznih državah – v Zeleni knjigi so bili navedeni moteli, restavracije, javna stranišča in drugi prostori, kjer so bili temnopolti gostje dobrodošli.
Preberite še:
Multipla skleroza v mladosti: “Spoznavam novo sebe”
Preberite še:
3 filmi, ki si jih mora ogledati vsaka samska ženska. Lahko nas veliko naučijo!
Preberite še:
Zakaj ste izbrali ravno to žensko oziroma tega moškega za svojega zakonca?