Prejmite Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naročite se tukaj!
Začnite svoj dan z dobrim, lepim in resničnim. Naročite se na Aleteijine e-novice!
Naroči me!

Aleteia

Kako barvana okna čudovito odražajo Božjo navzočnost

STAINED GLASS
FLICKR
Deli

Umetnine s pedagoško vrednostjo, ki odražajo pomen svetlobe v krščanstvu

Za ogled fotogalerije kliknite tukaj

Svetloba je ena izmed pomembnih tem v krščanski teologiji. “Bodi svetloba!” se glasijo prve Božje besede v Genezi. Jezus je šel celo tako daleč, da je sam sebe označil za svetlobo: “Jaz sem luč sveta. Kdor hodi za menoj, ne bo hodil v temi, temveč bo imel luč življenja.” (Jn 8,12)

Nič nenavadnega torej, da je raziskovanje svetlobe vplivalo na razvoj krščanske arhitekture. Ta se najbolj odraža pri oblikovanju okenskih odprtin: vitrajev, poznanih tudi pod imenom slikana okna. To so okna, sestavljena iz več kosov barvanega stekla, povezanih s svinčenimi trakovi.

Svetloba kot simbol Božje navzočnosti

Barvano steklo ni tehnika, ki jo je obrodilo krščanstvo; za manjše predmete so ga uporabljali že v antiki in med nekaterimi starodavnimi civilizacijami. Je pa bila krščanska arhitektura tista, ki je to mojstrstvo prineslo na novo raven: barvano steklo je postavila v okenski okvir. Svetloba, ki pronica skozi barve v cerkveno notranjščino, nas v cerkvi tako nenehno spominja na Božjo navzočnost.

Želja po sooblikovanju svetlobe, ki prihaja v cerkev skozi okna, je vidna že v cerkvah iz 4. in 5. stoletja, ko so med lesene okvirje cerkvenih oken vstavljali na tanko narezan alabaster.

Prva pričevanja o cerkvenih vitrajih segajo v 7. stoletje v Veliko Britanijo; tehnika, ki je v uporabi še do današnjega dne, pa sega v 10. stoletje. Najstarejše v celoti ohranjeno cerkveno barvano okno pa sega v 11. stoletja in ga najdemo v katedrali v Augsburgu v Nemčiji.

Pomembno katehetsko orodje

Svoj višek je vitraj dosegel v srednjeveških cerkvah, ko je postal tudi pomembno katehetsko orodje, saj je postal medij, prek katerega se je lahko posredovalo svetopisemske zgodbe nepismenemu prebivalstvu.

Zahvaljujoč temu so se v cerkvah razvili pravi vitrajni cikli, sestavljeni iz manjših pripovednih oken, na katerih so bila upodobljeni tako prizori od Stvarjenja sveta do Razodetja, kot tudi življenja svetnikov in mučencev. Med prizori iz življenj svetnikov pogosto tudi najdemo figure in imena donatorjev, ki so omogočili zahtevno in drago izdelavo okna.

Z razvojem gotske arhitekture se je tudi vitraj začel posluževati vedno bolj drznih oblik: postala so bolj razdelana, začel se je dopolnjevati s kamnitim krogovičjem. Gotika je tudi obdobje velikih okroglih barvanih oken na cerkvenih pročeljih, ki so bolje znana pod izrazom rozete.

Žrtev cerkvenih razkolov in vojn

Čeprav so svoj višek cerkveni vitraji dosegli v srednjem veku, pa ne pomeni, da niso ostali v rabi. Kolikor pa so vitraji osupljivi, so tudi zelo ranljiv, in nanje so v zgodovini vplivale tako cerkvene shizme kot profani konflikti. V Angliji so tako veliko škode utrpeli pod vladavino Henrika VIII., v nemškem prostoru v času reformacije, veliko pa je bilo uničenega tudi v času francoske revolucije in svetovnih vojn v 20. stoletju.

 

Tags:
cerkev
E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.