Ideal, po katerem hrepenimo, je resnično dosegljiv. Naj nam bo to v tolažboVsi si želimo prebivati v nebesih; to morda le malce drugače ubesedimo. Hrepenenje po boljšem življenju je v osrčju vsake dobre zgodbe: od Pepelke do Čudežne ženske, od Beowulfa do Bohemian Rhapsody.
Preberite še:
Ta priljubljena molitev za mir lahko spremeni človekovo srce
Vsi si želimo, da bi bili čim bolj srečni in izpolnjeni, da bi bili naši sovražniki premagani, svet pa končno varen prostor za vse. To se v naših življenjih kaže na različne načine: vedno si prizadevamo, da bi bili videti boljše, da bi lepše dišali, naredili vtis na še več ljudi. In vedno znova smo razočarani, ko skoraj dosežemo svoj ideal, pa vendarle ne v celoti.
Preberite še:
Novi ideal: resničnost
V Božji besedi druge postne nedelje nam Jezus kaže, da je ideal, po katerem hrepenimo, resnično dosegljiv. Cerkev nam to besedilo ponudi na začetku postnega časa, da nas spomni, kako lahko ta ideal dosežemo.
Kar se zgodi z Jezusom po spremenjenju, se bo zgodilo tudi z nami, če mu bomo sledili
“Tisti čas je Jezus vzel s seboj Petra, Janeza in Jakoba in šel na goro molit,” piše v evangeliju. “Medtem ko je molil, se je videz njegovega obličja spremenil in njegova oblačila so belo sijala.”
Ta osupljivi pogled nam razkriva, kdo je Jezus v svojem bistvu. On je Božji Sin in njegovo poveličano telo izkazuje njegovo resnično dostojanstvo. Prav po tem hrepenimo, kadar si prizadevamo, da bi olepšali in izboljšali svoj videz. To počnemo z razlogom: tudi to je naš pravi jaz.
Preberite še:
Pretresljiv posnetek nigerijskih vojakov, ki na bojišču častijo Najsvetejše
Sv. Pavel takole pravi: “Naša domovina pa je v nebesih, od koder tudi pričakujemo odrešenika, Gospoda Jezusa Kristusa. Ta bo (…) preobrazil naše bedno telo, tako da ga bo naredil podobno telesu svojega veličastva.” Evangelij to dokazuje, ko se ob Jezusu prikažeta dva nebeščana: Mojzes in Elija, “ki sta se prikazala v veličastvu”.
Ko skušamo to veličastvo pridobiti brez Jezusa, našega Odrešenika, nam vedno spodleti
Ta pojav sem nedavno opazoval pri dveh različnih skupinah ljudi. Prva so bili udeleženci konference na Inštitutu za posvečeno življenje, druga pa množica ljudi na slovesnosti ob podelitvi oskarjev, ki sem jo spremljal prek televizijskega zaslona.
Na oskarjih se je zbrala smetana znanih in lepih ljudi, ki z namenom, da bi bili videti čim bolje, veliko denarja porabijo za oblačila, telovadbo in lepotne operacije. Na inštitutu pa sem srečal druščino nepoznanih redovnic, redovnikov in duhovnikov, ki bi v primerjavi s hollywoodsko smetano delovali precej zanemarjeno.
Preberite še:
“Iskati moraš lepoto, sicer v misijonih ne zdržiš”
Toda udeleženci konference o posvečenem življenju so bili videti spremenjeni. Njihove oči so se iskrile, zdelo se je, da so željni ljubiti, in celo tisti, ki bi jih svet označil za neprivlačne, so bili lepi. Njihovi nasmehi so me napolnili s toplino in me navdihnili s svojo nežno, vendar neomajno predanostjo.
Kako so postali takšni?
Sv. Benedikt posvečeno življenje primerja z dosmrtnim postom. Če ga resnično tako živimo, se spremeni.
Podobno lahko stori naš minipost.
Mojzes in Elija sta Jezusu govorila o “njegovem odhodu, ki ga bo dopolnil v Jeruzalemu”. Ta odhod so njegovo trpljenje, smrt in vstajenje, in to je pot, po kateri skupaj z njim stopamo ta trenutek.
Preberite še:
Kje se je Jezus postil 40 dni?
Izvirni eksodus je Izraelce popeljal iz egiptovske sužnosti in jih odrešil prekletstva smrti s trpljenjem v puščavi in desetimi Božjimi zapovedmi. Nas pa vodi iz sužnosti sveta v svet nove Božje zapovedi o ljubezni z molitvijo, postom in dajanjem miloščine.
Toda eksodus ni preprost.
V letošnjem postu se opogumite
Postni čas ne pomeni, da smo po eni strani vsi zagrenjeni ali pa da si po drugi strani zadamo neizpolnljiv načrt za osebno rast. To je čas, ko lahko postanemo nebeščani. To lahko storimo tako, da odstranimo vse ovire na poti do Jezusa, ki nas vabi v zavezo svojega spremenjenja, v katero vstopamo ob vsakem prejemu svetega obhajila.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
Preberite še:
Tumor in šest operacij. “Imaš upanje, da smisel obstaja, čeprav ga ne vidiš”
Preberite še:
Bi pri nakupu oblačil in dodatkov radi podprli slovenske proizvajalce?
Preberite še:
Kako otroke pripraviti do tega, da brez nerganja naredijo domače naloge?
