V bolnišnici, kjer dela, je Liz Smith spoznala krhko in drobno deklico. Od takrat je vse drugačeLiz Smith je bila stara nekaj čez 40 let, ko je postalo jasno, da verjetno nikoli ne bo imela svojih otrok. O posvojitvi ali rejništvu ni razmišljala, zato je kazalo, da nikoli ne bo postala mama. Toda Bog je imel zanjo drugačne načrte.
“Ljubezen” na prvi pogled
Pred dvema letoma je na pediatrični kliniki v Bostonu, kjer dela kot vodja medicinskih sester, ujela pogled dojenčice s čudovitimi modrimi očmi. Malo deklico Gisele, ki je bila takrat v bolnišnici že pet mesecev, so tja premestili iz neke druge bolnišnice, ko je bila stara tri mesece. V zadnjih petih mesecih Gisele ni imela niti enega samcatega obiska. Na srečo pa se je po tem bežnem srečanju njeno življenje spremenilo za vedno.
Preberite še:
Sara o posvojitvi: “Ni me sram živeti s tem, to sem jaz”
Gisele se je rodila julija 2016. Bila je nedonošena, tehtala je manj kot en kilogram. Ker je bila njena mati v nosečnosti odvisnica od heroina, metadona in kokaina, je imela deklica t. i. odtegnitveni sindrom novorojenčka.
Imela je šibka pljuča, za hranjenje pa je potrebovala nazogastrično sondo, kar je upočasnjevalo njeno napredovanje v rasti. To pa ni niti malo odvrnilo Smithove od njene namere: tisto noč se je odločila, da jo bo ljubila in skrbela zanjo; ko pa bo dovolj zdrava, da bo lahko zapustila bolnišnico, jo bo vzela v rejo.
Preberite še:
Zgodba o posvojitvi: “Biološke mame ne obsojam, ampak sem ji hvaležna”
“Začutila sem, da moram imeti rada to deklico in poskrbeti zanjo,” je Smithova povedala za ameriški časnik Washington Post. Ob njej je preživljala vse večere in z njo klepetala. Na Gisele so ti obiski dobro vplivali in že po enem mesecu je toliko napredovala, da je lahko zapustila bolnišnico.
Na prvo mesto je postavila Gisele
Smithovi je ta sprememba v njenem življenju jemala pogum, a je imela obilo podpore v svojih prijateljih in družini. Čeprav je smela Gisele vzeti v rejo le pod pogojem, da se bo potrudila, da bo deklica spet zaživela skupaj s svojimi biološkimi starši, je vztrajala pri odločitvi za rejništvo. Navdihoval jo je odnos njene matere do življenja.
Ko je bila Smithova še najstnica, je mama zbolela in umrla zaradi raka na jetrih. Smithova je najbolj cenila njeno nesebičnost, njeno zmožnost, da je na prvo mesto vedno postavljala druge. Zato se je tudi ona odločila, da bo na prvo mesto postavila Gisele, čeprav je to pomenilo, da jo bo morda nekega dne morala prepustiti njenim biološkim staršem.
Preberite še:
“Polovica našega razreda je na antidepresivih.” Ideje za starševsko podporo maturantu
Končno dom, poln sočutja in ljubezni
Stiki z njenimi starši so bili nadzorovani in država se je na koncu odločila, da jim odvzame njihove starševske pravice. Ker Gisele ni imela nobenega drugega družinskega člana, je Smithova dobila pravico, da končno tudi uradno povabi svojega modrookega angela v družino. Čeprav je bila Smithova vznemirjena, pa je bil ta trenutek vseeno malce grenak.
“Na dan, ko so me poklicali in mi povedali, da so biološkim staršem odvzeli starševske pravice, sem bila zares žalostna. Moj uspeh je bil za nekoga drugega izguba.”
Preberite še:
Ko izgubimo otroka, izgubimo del svojega srca
Ta zgodba je ganljiva zaradi sočutja in empatije Smithove, obenem pa nam daje upanje za posvojeno deklico, ki jo vzgaja: morda bo nekega dne tudi ona nadaljevala s prizadevanjem, da bi druge vedno postavljala na prvo mesto.
Mala Gisele, ki bo julija stara tri leta in še vedno potrebuje hranilno sondo, se zdaj lepo razvija. Tehta že več kot deset kilogramov. Med njenimi najljubšimi pesmimi pa je You Are My Sunshine (Ti si moj sonček), ki je že sama po sebi dovolj, da ogreje vsako materino srce.
https://www.youtube.com/watch?v=rc2jsjnt-HY
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Urška Vintar.
Preberite še:
Poglejte, kako se naredi butarico
Preberite še:
Veste, kaj? Zaspal sem na mašo!
Preberite še:
Kaj pomeni biti kristjan?
