Naj vaša prva misel ob pogledu na nekoga, ki greši, ne bo obsodba, ampak usmiljenjeEna od najtežjih skušnjav, ki jih moramo premagati, je obsojanje oseb, ki grešijo pred našimi očmi, ali celo oseb, katerih grehi so javno objavljeni v novicah. O teh osebah takoj začnemo razmišljati in govoriti negativno ter jih tako tudi izločimo iz življenja. Toda če želimo živeti po krščanskih naukih, mora biti namesto obsojanja naša prva misel milost in odpuščanje.
Preberite še:
Če je on prizadel mene, imam vso pravico, da tudi jaz njega?
“Oče, odpusti jim …”
Jezus je svojim učencem povedal, da bo preveliko obremenjevanje z napakami drugih povzročilo to, da bomo spregledali svoje napake.
Ne sodite, da ne boste sojeni! S kakršno sodbo namreč sodite, s takšno boste sojeni, in s kakršno mero merite, s takšno se vam bo merilo. Kaj vendar gledaš iver v očesu svojega brata, bruna v svojem očesu pa ne opaziš? Ali kako moreš reči svojemu bratu: ‘Pústi, da vzamem iver iz tvojega očesa,’ če imaš sam bruno v očesu? Hinavec, odstrani najprej bruno iz svojega očesa in potem boš razločno videl odstraniti iver iz očesa svojega brata. (Mt 7,1-5)
Preberite še:
Kako odpustiti staršem?
Način, kako premagati začetno reakcijo, je moliti za to osebo in nanjo klicati Božje usmiljenje. Tukaj je nekaj začetnih misli, ki vam lahko pomagajo razviti to navado.
- Odpusti nam naše grehe, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom.
- Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo.
- Gospod, ne pripisuj jim tega greha.
- Moj Bog! Iz vsega srca odpuščam vsem, ki so me ranili, in prosim za milost, ki jo potrebujejo.
- Če so te s tem, ko so me ranili, užalili, moj Bog, prosim, odpusti jim.
S temi preprostimi stavki, ki jih boste izrekli, boste sledili Božjemu ukazu, da boste “ljubili svoje sovražnike in molili za tiste, ki vas preganjajo” (Mt 5,44). Spodbuda seveda ni lahka, ampak bo vodila k bolj milostnemu in dobrodelnemu srcu.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Urška Kolenc.
Preberite še:
Iz nočnih klubov v samostan: “Samo z Gospodom smo lahko resnično ženske”
Preberite še:
Glasba s katoliškimi koreninami: Mozartov Ave Verum Corpus
Preberite še:
Kako je zacvetela skoraj izumrla župnija