Prek njih nam bo podelil svojo milost in pomoč pri vseh stvarehKo smo telesno blizu nekoga, ki ga imamo radi, se seveda z njim pogovarjamo. Ne ves čas, kakopak, saj so ljudje, ki se imajo radi, lahko skupaj tudi v tišini. Bilo pa bi čudno, če bi preživeli ves dan ali pa že nekaj ur, ne da bi spregovorili besedo z ljubljeno osebo, ki sedi poleg nas.
Preberite še:
Po Angležih, Poljakih, Avstralcih molitev rožnega venca tudi v Ljubljani
Svetniki podobno ravnajo pri Bogu. Blizu nam je, govori z našimi srci, zato se spodobi, da spregovorimo tudi sami. Naše besede so lahko preproste, kot pozdrav, ki bi ga izrekli staršem, otroku, zakoncu ali bratu, s katerim smo v istem prostoru.
Preproste besede z močnim učinkom
“Jezus, vate zaupam,” je ena od možnosti. Ali preprosto “Abba”, “Jezus, bodi Jezus v mojem življenju,” je lahko čudovita molitev, ali pa “Jezus, Marija in Jožef, rad vas imam. Rešite naše duše.”
Te kratke molitve bodo kar same vzniknile v našem srcu, če se zavedamo, da smo nenehno in neomajno v Božji navzočnosti. Čeprav je nemogoče, da bi ves čas mislili le na to, se z vajo lahko naučimo, da se bomo Božje bližine zavedali čim večkrat v dnevu.
Preberite še:
“Jezus, objemi me!” Presunljiva molitev devetletnega Manuela, ki je umiral zaradi raka
“Prepričani moramo biti, da nam je Bog vedno blizu. Živimo tako, kot bi bil nekje daleč, v nebesih visoko nad nami, in pri tem pozabljamo, da je obenem ves čas ob nas,” je dejal sv. Jožefmarija Escriva.
Prepričani moramo biti, da nam je Bog vedno blizu.
V dolgoletnem izročilu Cerkve so te kratke molitve – naši drobni pozdravi, ki jih čez dan izrekamo Gospodu – dobile različna poimenovanja. Med drugim jim rečemo tudi molitveni vzdihi ali molitvene puščice. Zadnji izraz je za opis kratkih, spontanih molitev uporabil tudi p. Pij. Rekel je, da so kakor “puščice, ki zadenejo Božje srce”.
Preberite še:
Ko te neverni hrust šapastih dlani prosi za molitev
Še več, priljubljeni italijanski svetnik je dejal, da imajo molitvene puščice posebno moč in na nas kar “dežujejo” Božjo milost.
Decembra leta 1914 je dejal, da sploh ni pretirano, če trdimo, da je Bog dolžan uslišati tovrstne molitve. Zapisal je:
… ta beseda v tem primeru sploh ni pretirana …
Spodbujam vas: ves čas obnavljajte prave namene, ki ste jih imeli na začetku, in od časa do časa izgovarjajte molitvene vzdihe. Te molitve so kakor puščice, ki zadenejo Božje srce in ga primorajo – in ta beseda v tem primeru sploh ni pretirana – , povem vam, primorajo ga, da nam podeli svojo milost in pomoč pri vseh stvareh.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
Preberite še:
Modrijani, kot jih še niste slišali (niti videli)!
Preberite še:
“Slušni aparat je kot invalidski voziček. Lahko se premikaš, ne moreš pa teči”
Preberite še:
Veste, kaj bo ohranilo mir pri vaši hiši? Delitev gospodinjskih opravil
