Nemoč v vsakdanu
Preberite še:
Se kdaj počutite osamljeni in popolnoma nemočni?
Nemoč me preplavi pred kritiko ljudi, ki natančno vedo, kaj bi morala narediti ali kako ravnati, čeprav so v popolnoma drugačni situaciji in se niti ne poskušajo vživeti vame. Nemočna sem včasih ob možu, ko se kaj pokvari ali uniči in mu ne morem in ne znam pomagati.
Oaza za polnjenje baterij
Včasih se hočem malo umakniti in upam, da bom našla zadoščenje, če kaj spodbudnega preberem. A na družbenih omrežjih že ne! Tam šele čakajo name plazovi novic in dejstev, ki me spravljajo v nemoč! Trpljenje ljudi in živali po vsem svetu, hudobija nekaterih, naravne in druge nesreče, nespametnost množic …
Dokler se ne umirim v tišini in v Njegovi bližini: “Vse zmorem v Njem, ki mi daje moč.” Obdaril me je s čudovitim okoljem, z možem, ki se je pripravljen truditi skupaj z mano, in Božjo pomočjo, z otroki, ki so včasih hkrati obremenjujoči, obenem pa neizčrpen vir navdiha in poguma.
Preberite še:
Kako v urah obupa prositi Marijo za pomoč
Mojzes, ki mu je bilo zaupano veliko poslanstvo, je nekoč Bogu potožil: “Ne morem sam nositi vsega ljudstva, kajti pretežko je zame.” Torej sem tudi jaz upravičena, da se zatekam k njemu, mu izročam svoje trenutke nemoči in sprejemam, da je to moja arena, moja ranljivost. Kot pravi Brene Brown: “Ranljivost ni zmaga ali poraz – je pogum, da nastopimo in se izkažemo, ko nimamo nobenega nadzora nad tem, kako se bo vse skupaj izšlo.”
