Tudi našim prednikom je ogenj požiral cerkvePred nedavnim je požar zajel notredamsko cerkev v Parizu. A podobne katastrofe smo doživljali tudi na domačih tleh. V marsikateri župniji širom po Sloveniji je zagorela domača cerkev. Ker takrat še ni bilo kamer in spleta, o tem nimamo foto- ali videogradiv. Pomemben dokument so župnijski arhivi, v katerih pa seveda ni zapisano, kakšno žalost so ob pogledu na goreč Božji hram doživljali domačini in romarji.
Marija Zvezda v Novi Štifti pri Gornjem Gradu
Prvotna cerkev je bila postavljena med letoma 1558 in 1560, ker so se tu zgodili številni čudeži. Prvotna cerkev je imela tri ladje, lesen lepo rezljan strop in enajst oltarjev. Zunaj so jo krasile skrivnosti, slike rožnega venca. Imela je en zvonik in je bila zidana v gotsko-renesančnem slogu. L. 1850 je popolnoma pogorela, že l. 1854 pa je škof Anton Martin Slomšek posvetil novo cerkev, zgrajeno na istem mestu.
Osrednje romarsko praznovanje je v okviru praznika Marijinega vnebovzetja, 14. in 15. avgusta.
Preberite še:
5 posvetnih razlogov, zakaj “hodim v cerkev”
Preberite še:
Sveta Barbara na Ravniku – cerkev, ki jo domačini nosijo v srcu
Rožnovenska Mati Božja v Stopnem
Cerkev je bila najverjetneje zgrajena v 1. polovici 15. stoletja. Leta 1696 jo je hudo prizadel požar. S prvo obnovo je dobila novo podobo, v sredini 18. stoletja pa so jo znova obnovili. Na zunanji strani so ji prizidali stransko kapelo Rožnovenske Matere Božje. V njej je kip Marije v sedečem položaju z Detetom Jezusom, ob njej pa sveti Dominik, ki mu Marija izroča rožni venec.
Osrednje romarsko praznovanje je žegnanjska nedelja, ki je prvo nedeljo v oktobru.
Preberite še:
“Najmogočnejša cerkev na Daljnem vzhodu” je v srcu katoliške Kitajske
Preberite še:
Veste, kje se nahaja najvišja katoliška cerkev na svetu?
Marija Snežna na Svetini
Leta 1437 naj bi jo postavil celjski grof Friderik. Že 50 let pozneje so jo požgali Turki, zatem pa domačini obnovili. Cerkev je znova pogorela leta 1714 v požaru, ki je uničil celotno vas. Pri obnovi so na stropu odkrili prvotne gotske freske. Osrednji lik je Kristus, ki je obdan z mandorlo – rožnim vencem, kar je edini takšen znani motiv na Slovenskem. Osrednja podoba baročnega oltarja je kip Marije z Detetom, izdelan v poznogotskem slogu.
Osrednje romarsko praznovanje je prvo nedeljo v avgustu, na praznik Marije Snežne.
Preberite še:
Tako poceni, pa tako osupljiva: Plečnikova cerkev na Ljubljanskem barju
Preberite še:
Cerkev, ki je združila monarhijo
Marijino vnebovzetje v Celju
Cerkev Marijinega vnebovzetja (Marijina ali Minoritska cerkev) je bila zgrajena v 13. stoletju kot del minoritskega samostana. Na veliki četrtek 1798 so zgoreli samostan, cerkev in velik del mesta.
Pravega velikonočnega razpoloženja leta 1798 tako v Celju ni bilo. Ljudje so ob uničenih domovih imeli povsem druge skrbi. Tudi cerkvenega zvonjenja to nedeljo ni bilo slišati. Namesto cerkvenih zvonov je k božji službi v močno poškodovano farno cerkev vabil fantič, ki je hodil po požganih mestnih ulicah in z malim zvoncem naznanjal začetek svete maše.
Osrednje praznovanje je na praznik Marijinega vnebovzetja.
Mati Božja na Višarjah
Zgorela je 16. septembra 1915, poškodovana zaradi granat. Marijin kip je bil rešen in prenesen v drugo župnijo. Ob obnovi so ga prenesli nazaj in kraljuje na oltarju, narejenem iz kosov starega marmornega oltarja.
Slovesni začetek romarske sezone se začne 24. junija.
Preberite še:
Ekskluzivne fotografije: raziščite najstarejšo cerkev na svetu
Preberite še:
Skrivnostni samostani, ki “visijo” z neba
Preberite še:
Ganljiva pesem, ki jo je skesani italijanski plejboj napisal svojemu splavljenemu sinu
Preberite še:
Pri sedmih letih se je borila z rakom. Danes sanja, kako bi na istem oddelku pomagala drugim
