Digitalni mediji spreminjajo našo realnost in nam kradejo pozornostNova tehnologija in digitalni mediji imajo ogromno prednosti, marsikaj nam olajšajo, spodbujajo našo ustvarjalnost, a če jih ne znamo sprejemati zmerno, nas lahko zelo osiromašijo. Meje zmernosti je običajno lažje prepoznati, če naredimo korak, dva nazaj. Miha Kramli, terapevt in vodja Centra za zdravljenje odvisnosti je spregovoril o zasvojenosti z družbenimi omrežji.
Koliko je že razširjena odvisnost od digitalnih medijev?
Odvisnosti od nove tehnologije bo vedno več, naše življenje bo na vseh ravneh vedno bolj povezano z njo. S tem ni nič narobe. Kadar jo uporabljamo za delo, smo od nje utrujeni in potrebujemo odmik. Problem nastane, ko jo uporabljamo za sprostitev, takrat želimo biti v stiku z njo vedno dlje in bolj intenzivno. Tako imamo od devet do 84 let stare zasvojence. Ločiti moramo, ali je to delovni pripomoček ali sredstvo za zabavo.
Preberite še:
Šest korakov do družinske ”elektronske” diete
Preberite še:
Kaj z otroki storiti ob vulgarnih vsebinah v medijih?
Kako prepoznamo zasvojenost?
Je več stopenj. Prva je zanemarjanje obveznosti doma in v službi, tega je med odraslimi ogromno. Druga stopnja je, da človek brez cilja in namena posega po telefonu, mu nameni več ur dnevno in mu ni mar za nič drugega. Če ni uvida, da je vrgel proč 42 ur v tednu, pride do tretje stopnje: v sebi razvije notranji občutek, da ga čaka neverjetno presenečenje. Na telefon pogleduje na stranišču, v avtu, med prijatelji, v službi. Odraslih, ki počasi drsijo in padejo globoko, je kar precej.
Koliko je zasvojenosti?
Nekemične zasvojenosti so v porastu. Naša ambulanta deluje 26 let. Ko smo začeli, je bilo 99 odstotkov narkomanov, danes je že 52 odstotkov nekemičnih zasvojencev, največ s pornografijo in družbenimi omrežji.
Preberite še:
Zakaj otroci v naši družini nimajo pametnih telefonov
Preberite še:
Pot iz pekla zasvojenosti kažejo tisti, ki jo poznajo iz prve roke
Kako sebe preverimo, ali smo zasvojeni?
Preprosto. Ste na telefonu in vas mož pokliče h kosilu. Če rečete, da pridete čez dve minuti in to res storite, pokosita, pomijete posodo, je to vzorec. S tem ni nič narobe. Če rečete: Bom že kasneje, pride on do vas, se jezite nanj, greste h kosilu in potem takoj nazaj, je to navada. Tu je že potrebna pomoč, a se da rešiti v krogu družine. Če ga naženete ven, češ, kaj vas moti, in vam on odvrne, da bo vzel telefon, in se spreta, je to prisilno vedenje, ki potrebuje terapevtsko pomoč. Če pa moža niti ne slišite in ko vas potreplja, se stepeta, pa je to zasvojenost.
Kako uporaba novih tehnologij vpliva na pozornost?
Današnji možgani v enem dnevu dobijo toliko podatkov na svetovnem spletu, kot smo jih prej v dveh letih. Možgani zaradi preobremenjenosti obdelajo samo tisto, kar je fino. Ko odrasel moški vidi žensko, možgani obdelajo le njene prsi in zadnjico, ne pa tudi, da je poročen in mora biti zvest. Poleg tega imamo v realnem času podatke iz drugega sveta – npr. kaj govori Donald Trump, nimamo pa podatkov o sebi. To je samouničevalno vedenje. Nova tehnologija je nekaj čudovitega, a hkrati poguba, če je ne uporabljamo pravilno.
Preberite še:
Za z internetom zasvojenim otrokom skoraj vedno stojijo šibki starši
Kako pa deluje strah pred tem, da bi kaj zamudili (FOMO)?
Taborišča, kot je bil Auschwitz, so ljudem zlomila telo, ne pa samopodobe – bili so sestradani in izčrpani, a zvečer so kaj zapeli, bili solidarni. Danes pa imamo v ambulanti dekleta in fante, ki so bili še pred pol leta cvetoči in nasmejani, sedaj so pa popolnoma zlomljeni, notranje so umrli. Ko gledajo druge, predvsem slavne ljudi, jim to lahko uniči samopodobo in se ne morejo pobrati. Še večja težava je v tem, da iščejo rešitev prav na spletu. Dlje časa, ko so v virtualnem svetu, težje gredo v realnega. Kdor jih bo vlekel v realno, ga bodo dojeli kot sovražnika.
Prispevek je bil najprej objavljen v tedniku Družina, letnik 68, številka 22.
Preberite še:
Družine na Instagramu, mit ali resničnost?
Preberite še:
To je kraj, kjer se je Jezus zadnjič dotaknil zemlje
Preberite še:
Žrtev trgovine z ljudmi: “Odločila sem se vzeti nazaj, kar mi je bilo ukradeno”
