Prejmite Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naročite se tukaj!
Navdušeno začnite svoj dan, naročite se na Aleteijine e-novice.
Naroči me!

Aleteia

Italijanski duhovnik ob svoji 100-letnici somaševal s svojimi štirimi sinovi

Diocese de Rimini / Reprodução
Deli

Duhovni sin patra Pija, duhovnik Probo Vaccarini, že celih sto let živi polno življenje

Oče, duhovnik, oče duhovnikov, stoletnik, pisatelj, duhovni sin patra Pija, veteran druge svetovne vojne … O duhovniku Probu Vaccariniju bi lahko govorili kot o duhovnem Forrestu Gumpu: je človek, ki je prejel vseh sedem zakramentov – nekatere od svojih lastnih otrok – in jih večino tudi podelil; doživel in videl pa je tudi nekatere najpomembnejše dogodke in osebnosti iz 20. in 21. stoletja.

Vaccarini je 4. junija dopolnil  sto let in ob tej priložnosti je somaševal s škofom Francescom Labiasijem iz  Riminija (v tej škofiji Vaccarini deluje) in s svojimi štirimi sinovi, ki so tudi duhovniki. Kardinal Pietro Parolin, vatikanski državni sekretar, je poslal poslanico, v kateri je Vaccariniju čestital in mu podelil papeški blagoslov papeža Frančiška, ki so ga med mašo prebrali na glas.

Njegovo zgodbo so objavili na spletnih portalih Vatican News in Vatican Insider in v drugih medijih po svetu, zato ni presenetljivo, da je postala viralna. Iz nje bi lahko napisali odličen filmski scenarij.

Srečanje s patrom Pijem

Probo Vaccarini se je rodil v Italiji leta 1919. Kot mnogi drugi mladi fantje je med drugo svetovno vojno moral v vojsko. Boril se je v Rusiji, v nasprotju z mnogimi drugimi pa se je on vrnil domov in stopil na poklicno pot. Nekega dne je srečal prijatelja in vojnega veterana, ki je bil “postaven in je imel vse”, a je bil “vedno žalosten … vedno zaskrbljen”, pripoveduje v intervjuju za italijansko katoliško televizijsko postajo TV2000it. Tistikrat pa je bil “srečen, spremenjen”. Vaccarini ga je vprašal, kaj se je zgodilo, njegov prijatelj, pa mu je odvrnil, da je bil pri spovedi pri patru Piju.

Vaccarini je upošteval prijateljev nasvet in tudi sam odšel k patru Piju, ki je nato postal njegov spovednik. Med enim izmed obiskov mu je pater Pij rekel, naj se poroči in ima veliko in sveto družino. Odgovoril mu je: “Veliko ne bo težko, ampak sveto …?” Ko je minilo nekaj časa, se je vrnil k patru Piju, še vedno samski, in svetnik mu je dejal: “Zmigaj se!”

Velika družina

Anna Maria Vannucci je pritegnila Vaccarinijevo pozornost, ker jo je redno videval pri sveti maši in v mestu. Poročila sta se in začela po nasvetu patra Pija graditi veliko družino. Imela sta sedem otrok, štiri fante in tri dekleta. Vaccarini pravi: “To ni bilo slučajno, vsi so bili zaželeni!” Na žalost pa je  leta 1970 njegova žena po osemnajstih letih zakona umrla.

EGZORCYSTA
AM113 | Shutterstock

Sveta družina

Navkljub ženini smrti je Vaccarini nadaljeval z izpolnjevanjem drugega dela naročila patra Pija, v katerem mu je rekel, naj ima sveto družino. Vsi štirje sinovi so postali duhovniki: prvi je bil posvečen leta 1979, zadnji in najmlajši pa več kot dvajset let pozneje (za očetom). Ena izmed hčera živi posvečeno življenje kot laikinja.

“Postal boš duhovnik”

V tistem času je Vaccarini postal stalni diakon. Deloval je v župniji, kjer je z veseljem opravljal svoje dolžnosti, a ves čas so bile težave, kako najti duhovnika za obhajanje maše. Takrat je med neko mašo v San Giovanniju Rotondu v svojem srcu zaslišal glas patra Pija: “Postal boš duhovnik.” In res, leta 1988 je bil pri devetinšestdesetih letih posvečen v duhovnika. Od takrat Vaccarini mašuje vsak dan.

Med njim in njegovo družino so edinstvene vezi. V intervjuju za TV2000it eden izmed sinov pripoveduje, da je Vaccarini na nek način njegov oče, sin in brat: njegov oče (ker je on njegov biološki sin), njegov duhovni sin (ker je Vaccarini hodil k njemu k spovedi, ko še ni bil duhovnik) in njegov brat duhovnik (potem ko je njegov oče postal duhovnik). “V veri ni meja,” pravi njegov sin.

Giuseppe, eden izmed njegovih sinov, je povedal, da njegov oče še zdaj, kot duhovnik, vedno omenja svojo ženo, rekoč: “Moja žena mi je včasih rekla …,” kar je za tiste, ki ga še ne poznajo, čudno.

Pri stotih se počuti kot novomašnik

Navkljub starosti in mnogim dosežkom – izdal je več kot petnajst knjig, vključno s svojo  avtobiografijo Mož, vdovec in duhovnik – se še ni upokojil. Je najstarejši dejaven duhovnik v škofiji in morda celo v Italiji, a sam zase pravi, da se še vedno počuti “kot novomašnik”.

“Dan za dnem čakam, da me bo Gospod poklical,” je rekel v intervjuju leta 2013. “Dani so mi bili žena, otroci in duhovni otroci … zdaj pa čakam Gospoda, da me pokliče.”

 

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Urška Vintar.

 

 

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.