Na današnji dan goduje sveti Benedikt iz Nursije, zavetnik Evrope. Deloval je v znamenitem samostanu Monte Cassino. Najbolj znan je po svojem redovnem pravilu, ki se glasi: “Moli in delaj!” Njegova sestra dvojčica Sholastika je prav tako kot on postala svetnicaNajveč podatkov o Benediktovem življenju in delovanju izvemo iz življenjepisa, ki ga je o njem napisal papež Gregor Veliki. Vendar pa to ni življenjepis v današnjem pomenu besede. V prvi vrsti je to spodbudno duhovno branje, prepleteno s čudežnimi dogodki.
Preberite še:
Preprost ribič, ki velja za prvega med svetniki
Benediktovo življenje
Gregor Veliki piše, da se je Benedikt rodil v plemeniti družini v Nursiji okoli leta 480. O njegovi družini vemo le to, da je imel sestro dvojčico Sholastiko, ki je vse življenje hodila po bratovih stopinjah in ga posnemala tudi v svetništvu.
Starši so mladega Benedikta poslali v Rim, da bi študiral pravo, toda tam se ni mogel sprijazniti z lahkomiselnim življenjem študentov. Velikokrat je molil, da bi ga Bog rešil iz nevarnega okolja. Ravnal se je po nasvetu nekega drugega svetnika, ki je dejal: “Če se človek ne želi odpovedati Božjemu kraljestvu, se mora odpovedati Rimu in pobegniti iz njega.”
Preberite še:
10 lepih misli, ki so jih svetniki namenili Devici Mariji
Želel se je skriti pred svetom
Kmalu je spoznal, da ta družba ni zanj, zato se je skril v samotno sotesko. Želel je biti ločen od sveta, da bi ob branju in premišljevanju Svetega pisma in v molitvi našel stik z Bogom. Pa ni bil dolgo sam.
Nekega dne so se pred njegovo votlino prikazali puščavniki in ga prosili, naj namesto umrlega predstojnika prevzame vodstvo njihove skupnosti. Tako je nastala nova redovna skupnost, ki se je bila voljna ravnati po njegovih pravilih. Tem svojim redovnikom je Benedikt postal “oče”, to namreč pomeni beseda abbas oz. po slovensko opat.
Moli in delaj
Redovna pravila, ki jih je sestavil sveti Benedikt, imenujemo “evangelij, presajen v resnično življenje”. Mogoče jih je povzeti v treh besedah: “Ora et labora!” (Moli in delaj!) Povezanost dela in molitve je temelj krščanskega življenja.
Benedikt ni veliko pisal, bil je učitelj in voditelj bolj z zgledom kot z besedo. Dal pa je svojemu redu trden temelj s pravili, ki zahtevajo ponižnost, čistost in uboštvo. Tudi sam je živel preprosto, čeprav so mu čast izkazovali papeži in kralji.
Preberite še:
Država, ki šteje več vozil kakor ljudi. Ustanovil jo je svetnik
Preberite še:
Slavni svetnik, ki je morda bil prvi pisatelj na ozemlju današnje Slovenije
Samostan Monte Cassino
Čez nekaj časa se je z nekaj menihi napotil proti jugu. Ustavili so se pri mestu Cassino pri Neaplju. Na vrhu griča nad tem mestom je zrasel znameniti samostan Monte Cassino, ki velja za zibelko benediktinskega reda.
Viri postavljajo začetek samostana v leto 529. Ta letnica ima tudi simboličen pomen – tega leta je bizantinski cesar Justinijan dal zapreti zadnjo pogansko šolo v Atenah, Monte Cassino pa je zasvetil kot novo žarišče krščanske kulture. Skupnost na Monte Cassinu je sveti Benedikt vodil vse do svoje smrti.
Postane zavetnik Evrope
Svetega Benedikta je papež Pavel VI. leta 1964 razglasil za prvega zavetnika Evrope, ker je “s križem in knjigo prinesel krščanski napredek narodom, razkropljenim od Sredozemskega morja do Skandinavije, od Irske do prostranih nižin Poljske.”
Preberite še:
Kdo so zavetniki 28 držav Evropske unije?
Za dan svoje smrti je vedel vnaprej
Sveti Benedikt je umrl 21. marca 547 kot opat samostana v Monte Cassinu. Njegov življenjepisec Gregor Veliki pripoveduje, da je Benedikt za čas smrti vedel vnaprej – tega trenutka se ni bal, ampak se ga je veselil. Položili so ga v grob poleg sestre svete Sholastike, vendar danes ne vemo več, kje se grob nahaja. Kot svetnik je bil priznan leta 1220, verniki pa se mu priporočajo vse do današnjih dni.
Preberite še:
Čemu “jamranje” ni za kristjane?
Preberite še:
Kaj storiti, ko nas v sedanjosti ovirajo rane iz preteklosti
Preberite še:
Zakaj so prijatelji iz mladosti tako pomembni
