Strpnost je vrednota, o kateri se veliko govori. Strpnosti se učimo v šoli, zagovarjamo stališče, da je v demokraciji potrebno spoštovati tiste, ki ne razmišljajo enako, na družbenih omrežjih pa zahtevamo, da se različnost razume kot nekaj pozitivnega.
Enako je z razumevanjem. Pritožujemo se zaradi nerazumevanja, ki so ga do nas pokazali v pisarni upravne enote, na policijski postaji ali v supermarketu, kritiziramo pa tudi nerazumna stališča, ki se pojavljajo v novicah ali na družbenih omrežjih.
Preberite še:
Kako spremeniti komunikacijske vzorce, ki smo jih prevzeli doma?
Bistvo je v gradnji odnosov
Toda ali smo zares razumevajoči in strpni? Enostavno je namreč pogledati druge in jih obsojati. Takoj opazimo nekulturne izjave, izgrede mladih ali sramotno delovanje političnih strank, ki ne naredijo tega, kar bi “morale” narediti. Če bi nas sodili po tem, kar objavljamo v svojih tvitih in izražamo na WhatsApp-u, bi svet bil fenomenalen. Bili bi odlični oblastniki in vzorni državljani.
Toda z negativnimi sodbami, ki jih dajemo drugim, ostane za nami le polje negativnosti in pesimizma. Smisel pa mora biti drugje: v gradnji odnosov.
Preberite še:
Vsi ti zoprni sosedi … Tu je recept za dobre medsosedske odnose
Ali lahko resnično pripomoremo k temu, da bi bilo v družbi prisotnega več razumevanja? Seveda. To pa lahko dosežemo tako, da prav vsak izmed nas namesto negativnega prispeva nekaj pozitivnega. Na vsakogar začnite gledati z razumevanjem in ne le preko besed. Prenehajte kritizirati družbo zaradi njenih pomanjkljivosti in se raje vprašajte, kaj lahko danes naredite, da bi razumevanje zaživelo.
Preprost korak k strpnosti
Kako lahko preverite, ali ste res razumevajoči in strpni? Predlagamo zelo preprost test. Pojdite v dom za ostarele, ki vam je najbližje in kjer vas nihče ne pozna. Če nimate te možnosti, pojdite v bližnji park, kjer boste našli osamljene starejše ljudi. Z enim od njih se začnite pogovarjati. Lahko mu zastavite preprosta vprašanja, na primer kje se je rodil, iz katerega kraja prihaja in če ima družino. Zagotovo se bo z vami pogovarjal o spominih in vam spregovoril o svojih pogledih, ki jih je nabral z dolgoletnimi izkušnjami. Nato ga povprašajte o aktualnih temah, da vam bo o njih povedal svoje mnenje. S tem boste ugotovili, ali na stvari gledata enako.
Preberite še:
Slaba navada, ki lahko uniči vsak odnos
S to osebo klepetajte od 15 do 20 minut. Potem se poslovite in zapišite, kaj vam je oseba povedala. Tako boste res videli, ali ste bili pozorni na to, kar vam je povedala, če znate poslušati in to vsebino tudi ponotranjiti. Ste, če ta oseba ni razmišljala enako kot vi, poskušali razumeti njene razloge? Ste jo slišali ali ste bili ob njej le fizično navzoči, z glavo pa nekje drugje?
Na tak način lahko ugotovimo, ali res poslušamo, ko smo doma, v učilnici ali pa v službi. Nekaj je biti zraven osebe, ki nekaj govori in razlaga svoje mnenje, nekaj povsem drugega pa je “vstopiti” v te besede in jih previdno poslušati. Šele to pomeni resnično razumeti, čustvovati, se odzvati in poskusiti ustvariti resnični dialog.
Običajno malo poslušamo in nato izrazimo svoje mnenje, za katerega želimo, da se upošteva. Kaj če bi za en dan tak odnos spremenili in bi poslušali več, kot smo to počeli doslej?
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedel in priredil Tomaž Kavčič.
Preberite še:
“Popolno lahko izpelje samo Bog. Nam pa lahko tudi kaj spodleti”
Preberite še:
4 skrivnostne podobe o Bogu
Preberite še:
Rodil se je brez prstov na rokah. Danes Ryan navdušuje s svojimi nastopi
