Prejmite Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naročite se tukaj!
Navdušeno začnite svoj dan, naročite se na Aleteijine e-novice.
Naroči me!

Aleteia

Kaj nam govori cerkev Marijinega vnebovzetja na Bledu?

LAKE BLED
PUBLIC DOMAIN
Deli

Otok, priljubljen tako med turisti kot na socialnih omrežjih, v sebi skriva marsikaj

Ko pomislimo na Blejski otok, se nam pred očmi prikažejo pari v poročnih oblačilih, odzvanjanje zvona želja in nenazadnje baročna cerkvica, posvečena Marijinemu vnebovzetju, ki se po svoji zunanjosti sodeč ne razlikuje bistveno od stoterih drugih cerkva na Slovenskem. V resnici pa le-ta pod baročnim plaščem v svojih temeljih skriva bogato zgodovino.

O otoku govorijo legende

Ljudsko izročilo pravi, da so namesto jezera Marijino kapelico obkrožali travniki in pašniki, na katerih se je pasla drobnica, ki je od časa do časa zahajala v kapelico. Pastirjev vedenje živali ni motilo, je pa zato zmotilo Boga, ki se je odločil pašnike spraviti pod vodo in na tak način zavarovati kapelico. Po drugi strani pa druga pripovedka pravi, da pašnikov iz maščevanja z vodo ni zalil Bog, temveč gorske vile.

LAKE BLED
ALENKA VEBER | DRUŽINA

Prve sledi krščanstva iz 8. stoletja

Blejski otok je v resnici nastal s pomočjo tektonskega delovanja in erozije, človeško bivališče pa je postalo bistveno kasneje. Po arheoloških najdbah sodeč je mogoče, da je bil poseljen v neolitiku, nedvomno pa lahko o človeški prisotnosti na otoku govorimo v času 7. stoletja pred Kristusom.

Več najdb – natančneje več kot 100 grobov s skeleti – pa imamo iz 7. in 8. stoletja po Kristusu, torej v času, v katerega je France Prešeren v Krstu pri Savici na otok postavil svetišče poganske slovanske boginje Žive. V resnici je v tem obdobju na otoku že stala lesena kapela, posvečena Mariji. Po pisnih virih sodeč pa je prvo zidano cerkev na otoku, romansko baziliko, posvetil oglejski patriarh Pellegrino, in sicer leta 1142.

LAKE BLED
ALENKA VEBER | DRUŽINA

Začetkom je sledila gotska in baročna prenova

V 15. stoletju je cerkev dobila novo, gotsko podobo. Iz tega obdobja so ostali fragmenti gotske poslikave v prezbiteriju, ki prikazujejo Marijino življenje, Marijin kip, ki je najverjetneje krasil glavni oltar, gotski sklepnik, ter nedavno v restavratorskih delih odkrita poslikava fasade. Cerkev v gotski prenovi so posvetili leta 1465, vendar sta bila dva zaporedna potresa v začetku 16. stoletja vzrok za baročno prenovo cerkve.

Najbolj radikalno prenovo je cerkev doživela leta 1698. Tedaj je dobila podobo, kot jo poznamo danes in ki je postala tipična ikona slovenske razglednice. 17. stoletje je bilo tudi stoletje postavitev orgel, stranskih oltarjev, ostalih poslikav in slavnega južnega stopnišča z 99 stopnicami pred cerkvijo.

Glavni oltar, kot ga poznamo danes, so postavili leta 1747. Na njem vidimo podobo Matere Božje, druge poslikave ter cesarja Svetega rimskega cesarstva Henrika II. z ženo Kunigundo, ki sta leta 1004 blejsko posest podarila briksenškim škofom. Duh baroka je poleg tega viden tudi v križevem potu in bogato okrašeni prižnici.

BLED ALTAR
TATJANA SPLICHAL | DRUŽINA

Blejski zvonovi

Najbolj poznan je v legendo zaviti “zvonček želja”, ki ima svoje mesto na otoku že od leta 1534. Izdelal ga je padovanski zvonar, legenda pa pravi, da je v tistem času na blejskem gradu živela neutolažljiva vdova, ki se je odločila vliti zvon in ga postaviti na blejski otok. Ko so želeli s čolnom spraviti zvon na otok, je jezero zajel vihar, ki je potopil čoln z zvonom vred. Po tem nesrečnem dogodku se je vdova odločila, da bo odšla v samostan v Rim. Po njeni smrti je po legendi sodeč papež posvetil nov zvon in ga poslal na blejski otok.

Na otoku pa zvonijo tudi drugi zvonovi, in sicer v zvoniku, ki so ga zgradili v 15. stoletju. Dandanes je po večkratnih prenovah visok 54 metrov, v njem pa zvonijo trije zvonovi, vliti v ljubljanskih delavnicah Antona Samasse in Gašperja Franchija.

 

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.