Življenje v Sloveniji je privilegijPomlad in poletje sta letna časa, ki sta kot ustvarjena za izlete. Če se morda praskate po glavi, kam jo mahniti, vam obilico idej ponudi spletna stran vnaravi.si. Povsem konkretno: tam najdete kar 355 opisanih izletov, na debelo opremljenih s privlačnih fotomaterialom. Stran je na voljo tudi na mobilni platformi.
Preberite še:
Izlet na Menino planino. Tudi za družine z majhnimi otroki
Ustvarjalec te zbirke je Matej Poljanec, ki je pohajkoval po Sloveniji že kot majhen deček, nato z ženo, zdaj pa z družino. Ko gre(do) na izlet, ga podrobno opiše v članku. Tako že šest let. Preprosto? Ne ravno, saj za en članek porabi tudi do deset ur. A žene ga veliko veselje do preživljanja časa v naravi, gibanja in spoznavanja novih krajev ter žilica za spletne tehnologije.
“V Sloveniji me najbolj fascinira to, da se na tako majhnem prostoru pokrajina in podnebje tako hitro spreminjata. Imamo izjemen privilegij, da smo na primer iz Ljubljane v eni uri lahko v visokogorju ali v zelo globokih gozdovih ali na morju,” pravi.
Jaz in žena se najbolje počutiva v naravi, tam preživljava najlepši čas. Vedno obstaja radovednost, kako je drugje, na drugem hribu. Rad spoznavam kaj novega. S spletno stranjo želim vse te čudovite občutke predstaviti še drugim.
Slovenski kraji, ki navdušujejo:
Nedeljski izleti so hit
Kateri izleti so najbolj iskani? Zanimivo, da niso visokogorski, ampak, kot pravi Matej, “nekakšne nedeljske turice”.
Eden najbolj priljubljenih je Klevevž, to so naravne toplice pod razvalinami gradu, ki ležijo na Dolenjskem blizu Mokronoga. Res lep kotiček je izvir Krke. Dolgo nisem vedel, zakaj je ta izlet tako priljubljen. Zaradi snemanja Reke ljubezni. Prekrasna lokacija tam blizu je tudi cerkvica sv. Lamberta na Pristavi. Zelo priljubljena je tudi Sv. Ana nad Podpečjo, ena lepših točk v okolici Ljubljane. Ob njej pa tudi Kamniško sedlo, Velika in Mala Osojnica nad Blejskim jezerom, Šmartinsko jezero pri Celju …
Preberite še:
Pet idej za družinski izlet v okolici Ljubljane
Narod, ki prisega na preverjeno
Slovenci pogosto zahajamo na ene in iste kraje, ki so nekakšen železni repertoar pohodništva. Za to obstaja več razlogov: morda so pri roki, morda se ljudem ne ljubi brskati za manj znanim ali pa na pogosto enake destinacije vplivajo tudi mediji in družabna omrežja. Včasih se preprosto premalo potrudimo, da bi našli kaj novega.
Žal mi je, da ljudje hodijo le na ene in iste konce. Pred dvema letoma smo bili poleti na neki turistični kmetiji pod Kopami. Pohorje je bilo praktično prazno. Po drugi strani pa so bile Alpe oblegane. Vsi deli Slovenije, razen Alp, Gorenjske, imajo gotovo zelo velik, še neizkoriščen pohodniški potencial.
Preberite še:
Slovenski samostan, zgrajen po zaslugi štajerskega grofa, bele košute in Janeza Krstnika
Ne le na Gorenjsko in Primorsko
Vseeno pa je na Slovenskem ogromno tudi krajev, ki so manj znani in obiskani, čeprav ležijo blizu “zvezdniških” točk.
Jaz kot Ljubljančan imam občutek, da ljudje iz osrednje Slovenije hodijo zelo veliko na Gorenjsko in Primorsko. Tudi v Posavju so navdušujoče točke, na Štajerskem ni zanimivo le Pohorje. Izpostaviti velja grad Lindek pri Frankolovem. Na Krasu ne obstajajo le Lipica, Štanjel ali Debela griža, ampak kopica kotičkov, mimo katerih gre večina obiskovalcev. Menim, da na primer na hrib Volnik nad Trstom pride zelo malo pohodnikov. Zasavje in še posebej ribniško-kočevska regija sta polna točk, ki so vredne obiska, a ljudje sploh ne vedo zanje ali se jim ne zdijo zanimive.
Izlet z otroki in protistrup za upor
Posebna rubrika na strani je rezervirana za izlete, kamor se je mogoče podati z otroki. Zadnja presoja o primernosti za otroke je seveda starševska ocena, česa je kdo sposoben. Matej Poljanec pa pri družinskih izletih s tremi majhnimi otroki izhaja iz lastne prakse, ki ni vedno idealna. Skorajda praviloma vsebuje tudi elemente upora in pritoževanja.
“Večinoma gre za pomanjkanje volje. Treba je preživeti prve pol ure, da otroke pritegneta dobra energija in narava, ki jih obkrožata. Ko pol ure jokanja, kričanja, upiranja mine, otroci ponavadi hodijo. Treba je potrpeti, motivirati otroke, jih morda tudi podkupiti s kakim sladkorčkom na vrhu hriba.”
Na Triglavu je smrdelo po cigaretah
Kako pa je z onesnaženostjo? Bistveno boljše kot nekoč, razloži Matej.
Pred 20 leti so bili v gozdu stari fički, keramične ploščice, pometane v potok. Danes tega ni več. Ko hodimo po hribih in gorah, ni smeti. Res moteči pa so cigaretni ogorki. Ti so povsod. Ko sem bil nazadnje na Triglavu, je tam dobesedno smrdelo po cigaretah, na vrhu Triglava je bilo pravo smetišče ogorkov.
Obisk
V poletnih mesecih ima stran kar do 21 tisoč obiskovalcev na mesec. Zunaj poletne sezone so številke nekoliko nižje, a na letni ravni konkretno rastejo. Vse več bralcev po informacije o izletih prihaja z mobilnih telefonov, še posebej ob koncih tedna. Največ pa jih stran najde prek Googla.
Preberite še:
Praznik Marijinega vnebovzetja. Kam ste romali?
Preberite še:
Družinska gostilna: “Ne moreva imeti tihega tedna in si naročila strank pisati na listek”
Preberite še:
9 zdravilnih zelišč, dišavnic in sadežev naravnost iz Svetega pisma
