Prejmite Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naročite se tukaj!
Ostanite povezani! Naročite se na Aleteijine brezplačne e-novice!
Naroči me!

Aleteia

Zafrkavanje in medvrstniško nasilje: kakšni so znaki in kako ukrepati

BULLYING,SCHOOL
Shutterstock
Deli

Neredko se zgodi, da se otroci v šoli spravijo na kakšnega sošolca ali sošolko

Sledi besedno obračunavanje, zafrkavanje, lahko si zanj ali zanjo izmislijo posebno ime ali vzdevek … Vse skupaj sploh ni tako nedolžno, kot bi si utegnili misliti.

Kako prepoznati, da našega otroka zafrkavajo in kako ukrepati?

Žrtev je lahko vsak, ki odstopa od povprečja ali ustaljenih norm

Otroci so lahko žrtve zafrkavanja zaradi različnih razlogov: neobičajen videz (morda kakšna posebnost na obrazu), odstopanje od povprečja (recimo zaradi višine ali telesne teže), kakšna govorna posebnost ali napaka, način oblačenja, obnašanja in tako dalje.

“Spravljanje na nekoga”, kot tudi rečemo zafrkavanju, lahko pomeni besedno zlorabljanje in obračunavanje, klicanje po žaljivih vzdevkih, lahko pa pomeni tudi grožnje, fizično obračunavanje in tako dalje. Ni nujno, da se to dogaja le v razredu; možno je tudi, da se na otroka spravljajo otroci iz višjih ali celo nižjih razredov.

Zafrkavanje ima kratkoročne in dolgoročne posledice

Res je, da ne moremo pričakovati, da se bodo vsi otroci med seboj enako dobro razumeli ali da se bodo vsi družili med seboj. Nujno pa je, da jih naučimo, da je treba biti do vseh spoštljiv oziroma da ne smemo biti do nikogar nespoštljivi, čeprav se z njim ne strinjamo ali če nam ni najbližje po obnašanju.

Strokovnjaki že vrsto let opozarjajo, da otroško zafrkavanje še zdaleč ni nedolžna stvar, pri kateri bi kar odmahnili z roko, češ: “Vsi otroci to počnejo, bo že minilo.”

Posledice tega, da je žrtev zafrkavanja, se pri otroku lahko kažejo na različne načine: otrok je slabe volje, žalosten, depresiven, pogosto pa se simptomi izrazijo v obliki fizičnih bolečin, recimo pogostih glavobolov in bolečin v trebuhu, je živčen ali napadalen, ima slabši imunski sistem …

Posledice slabe vključenosti med vrstniki ali tega, da so vrstniki otroka besedno ali fizično zlorabljali, se ne kažejo le trenutno, ampak ostanejo še vrsto let. Taki odrasli imajo precej večje možnosti, da razvijejo depresijo in anksioznost, imajo slabšo samopodobo, večjo možnost za razvoj odvisnosti, večjo nagnjenost k samomorom …

Kako prepoznamo znake, da našega otroka zafrkavajo?

Ugotoviti, da se na otroka v šoli spravljajo, včasih ni tako preprosto, saj se otroci pogosto zaprejo vase in niso pripravljeni spregovoriti o svojih težavah. Pomemben znak tega, da se v šoli nekaj dogaja, je zagotovo ta, da otrok nenadoma noče več hoditi v šolo ali da ima do nje velik nerazložljiv odpor, ki ni povezan z učenjem, domačimi nalogami ali ocenami.

Če zavrača šolo ali išče načine, da bi se ji izognil, potem je to vsekakor alarm, da nekaj ni povsem v redu. Če otroka misel na šolo spravi v jok ali paniko, če ga pogosto boli trebuh ali glava, če je kar naenkrat veliko bolan, potem lahko pomislimo tudi na možnost, da se v šoli vrstniki spravljajo nanj.

Najprej pogovor z otrokom

Najprej moramo svojemu otroku dati vedeti, da se lahko kadarkoli pogovori z nami, tudi če gre za na videz nepomembno malenkost ali nekaj, kar se mu zdi le majhna težava. Potrudimo se, da bomo predvsem poslušali in se ugriznimo v jezik, če bi radi prehitro podali morebitne sodbe, lastno mnenje ali morda otroka celo na hitro odpravili, kot da to, kar se mu dogaja, ni pomembno.

Vzpostavimo komunikacijo med otroki, ki so udeleženi, in njihovimi starši

Naslednja stvar, ki je koristna, je ta, da smo v stiku s starši otrok, s katerimi se druži naš otrok. Tako imamo vzpostavljeno nekakšno mrežo in s tem lažji pregled nad dogajanjem v skupini vrstnikov, v kateri naš otrok preživi največ časa.

Seveda ne moremo imeti tesnih stikov s starši vseh sošolcev in sošolk iz razreda. Če pa se zgodi, da zaznamo problem s katerim izmed otrokovih sošolcev ali sošolk, je najbolje poklicati starše, se dogovoriti za pogovor med vsemi udeleženimi in tako kar najhitreje zatreti zafrkavanje, še preden bi stvar postala resnejša ali bi zrasla v kaj večjega.

Obrnimo se tudi na pedagoške delavce, ki so z otroki v času zafrkavanja

Kot tretja pa je zelo pomembna dobra komunikacija med starši in zaposlenimi (v šoli, pri obšolskih dejavnostih itd). Če ugotovimo, da našega otroka zafrkavajo starejši otroci v jedilnici med šolskim kosilom, potem se moramo o težavi pogovoriti z razrednikom in učitelji, ki so prisotni v jedilnici. Če se težava dogaja na treningih nogometa, na plesnih vajah ali pri verouku, potem nemudoma stopimo do trenerja, učiteljice ali kateheta in težavo začnimo reševati z njimi.

 

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.