Delo je dobro, vendar ga moramo uravnotežiti s počitkom, zato da lahko bolje posnemamo svojega StvarnikaSodeč po nedavnih raziskavah se povprečni delovni teden postopoma daljša, saj vedno več ljudi v povprečju dela okoli 50 ur tedensko. Raziskave ne vključujejo dela na domu, ki se je v zadnjem času zelo razširilo, pri njem pa je meja med delom in družinskim življenjem pogosto zelo zabrisana.
Preberite še:
Ne le telo, utrudi se tudi duša. Kako si pomagati?
Pojem počitka počasi izginja
Še več, v številnih delih sveta nedelja ni več dan počitka in je preprosto vključena v delovni teden, še posebej če je treba zaključiti kakšen projekt. Pojem počitka posledično počasi izginja iz življenja mnogih ljudi.
Na to se lahko odzovemo z Jezusovimi besedami: “Od začetka pa ni bilo tako” (Mt 19, 8).
Preberite še:
Ko se želite spočiti, je tole zagotovo boljše od ekrana
Sv. Janez Pavel II. je v svoji okrožnici Laborem Exercens (O človeškem delu) zapisal, da moramo prebirati Prvo Mojzesovo knjigo, če želimo razumeti dostojanstvo svojega dela in z njim neločljivo povezane potrebe po počitku.
Opis stvarjenja, ki ga najdemo v prvem poglavju Prve Mojzesove knjige, je na nek način tudi prvi “evangelij dela”. Pojasnjuje namreč, kaj pomeni dostojanstvo dela: uči nas, da mora človek pri delu posnemati Boga, svojega Stvarnika, kajti edino človek ima to edinstveno lastnost, da je podoben Bogu. Človek bi moral Boga posnemati tako pri delu kot pri počitku, kajti Bog sam je želel svojo ustvarjalno dejavnost predstaviti v obliki dela in počitka.
Preberite še:
5 nasvetov za dober spanec, četudi kratek
Človek ni robot
Bog nam preko svoje ustvarjalne dejavnosti kaže, da človek ni bil ustvarjen za nenehno delo. To stvarnost razkrivajo celo naša telesa, saj človeško telo ne more preživeti povsem brez spanca. Če človek ne bi nikoli spal, bi njegovo telo kmalu ugasnilo in ga pravzaprav “prisililo” v spanec.
Janez Pavel II. celo trdi, da imajo delavci “pravico do počitka. To najprej pomeni reden tedenski počitek, vsaj ob nedeljah, pa tudi daljše obdobje počitka, letni dopust ali počitnice, in – če je le mogoče – večkrat za krajše obdobje skozi vse leto.”
Počitek mora biti del našega življenja in naša duša ta počitek potrebuje ne le za preživetje na tem svetu, temveč tudi zato, da se pripravi na vse, kar jo še čaka.
Preberite še:
Moto sedanjosti: izkoristiti življenje
Sedmi dan – dati prednost počitku
Janez Pavel II. pojasnjuje, da “tudi človeško delo potrebuje počitek vsak ‘sedmi dan’, poleg tega pa ne more temeljiti zgolj na urjenju človeške moči v zunanjih dejavnostih; človeku mora pustiti, da se s tem, ko vedno bolj postaja to, kar naj bi bil po Božji volji, sam pripravi na ‘počitek’, ki ga je Gospod namenil svojim služabnikom in prijateljem.”
Z drugimi besedami: nebesa so “večni počitek”, ki naj bi ga nekoč uživali, in če želimo svojo dušo pripraviti na ta počitek, se moramo uriti že zdaj.
Ko živimo svoje vsakdanje življenje, ne pozabimo, da je delo sicer zelo pomembno, kljub temu pa moramo v življenju dati prednost tudi počitku. S tem svojemu telesu in duši omogočimo, da počivata v Kristusovem miru.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
Preberite še:
Joy še nikoli prej ni videla oceana. Sedaj že štiri leta potuje z vnukom
Preberite še:
“Gasilec mora biti električar, vodovodar, reševalec”
Preberite še:
Nerodne situacije, v katerih se je znašel papež Frančišek
