18-tedensko bitje v trebuhu v vsej svoji popolnosti. To je rezultat 12-letnega dela fotografa Lennarta Nilssona, ki se je aprila 1965 znašel na naslovnici revije Life (Življenje). V štirih dneh so prodali osem milijonov izvodov. Danes je fotografija za nekatere preveč politično nekorektnaMnogi zanemarjajo svetovni uspeh, ki ga je doseglo malo bitje na naslovnici: bil je 30. april 1965 in ameriška revija Life (Življenje) je obarvala življenje na prvi strani.
“Izdana številka revije je doživela spektakularen uspeh. V celotni zgodovini revij Life je bila najhitreje razprodana. Na fotografiji je z živimi barvami in kristalnimi detajli v aminijski vrečki s popkovino, ki se vije do posteljice, prikazan otrok. Nerojeni otrok lebdi v skoraj kozmičnem prostoru, zdi se ranljiv, a vesel. Oči so zaprte in njegove popolno oblikovane majhne pesti so tesno na prsih. Tehnično impresiven posnetek, tudi po današnjih standardih,” so zapisali pri britanskem časopisu The Guardian.
Preberite še:
Dih jemajoče slike dojenčkov v maternici
Življenje, zelo groba stvar
O fotografiji so v nekaterih časopisih zopet začeli govoriti zaradi razstave v Parizu, na kateri je bila postavljena nova črno-bela različica Nilssonovih posnetkov. V njih je fotograf dokumentiral odlomke, ki vodijo do rojstva, in sicer od spočetja naprej. Guardian se celo sprašuje, ali si fotografija ne zasluži naslova najbolj izstopajoče fotografije 20. stoletja.
Več kot 50 let po tej naslovnici revije Life še vedno ni samoumevno predstavljati fotografije, ki je tako polna življenja znotraj maternice. Jan Stene, direktor galerije v Stockholmu, ki je izbral fotografije za pariško razstavo, je moral določiti razlog, zakaj je fotografija na razstavi:
“Nilsson,” se spominja Stene, “je želel narediti nevidno vidno in nam pokazati neverjetno potovanje, ki ga opravi vsak izmed nas, tisto potovanje, ki nas združuje kot ljudi. Želel nam je dati priložnost, da pogledamo vase in odkrijemo podobe, ki nas opredeljujejo kot človeštvo.”
Preberite še:
Deček, ki spreminja razpravo o splavu
Od 60. let preteklega stoletja se je marsikaj spremenilo. Danes so ultrazvočni pregledi na voljo vsem in postajajo vedno bolj jasni in neverjetni. Toda danes nosimo na svojih ramenih breme razprave o splavu, ki v 60. letih še ni bila tako izpostavljena. Tema življenja je postala vroča, skoraj prevroča.
Pred 50 leti je radovednost, da bi videli življenje, ki je zraslo v materinem trebuhu, navdušila milijone ljudi, danes nekateri zahtevajo, da besed življenje in oseba pri omembi zarodka ne bi smeli uporabljati, poleg tega pa spoštovati pravico žensk do splava. Nekoč ni bilo instrumentov, da bi videli življenje v maternici, danes pa zavestno zapremo oči, da ne bi videli očitnih dokazov.
Preberite še:
“Splav ženski pravi: bolje je uničiti otroka kot imeti tebe za mamo”
Ko je Lennart Nilsson ugotovil, da so njegove serije posnetkov, namenjene življenju v maternici, postale sestavni del velike razprave o splavu, ga je to razjezilo. Skrbel je, da njegovo delo ni bilo manipulirano v druge namene; hotel je ostati nevtralen.
Avtorju je treba brez dvoma dati prepotrebno spoštovanje. Toda umetniško delo v kakršnikoli obliki (beseda, glasba, risba) postane del skupnosti, ni več samo otrok osebe, ki jo je ustvarila. Vsekakor bi bilo narobe, če želimo, da bi bil Nilsson označen za vojaka v pro-life vojski; treba je v čistosti oči in srca videti tisto, kar je bila prvotna namera fotografa: “Želim razkriti, kar nam je blizu, kar nam je znano, in to pokazati na nov način.”
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila italijanska izdaja Aleteie. Prevedel in priredil Tomaž Kavčič.
Preberite še:
To je Martinov recept za pravi veseli december
Preberite še:
12 stvari, ki jih z družino lahko počnete v adventnem času
Preberite še:
Mladi Slovenec, ki bo svetoval Vatikanu
