Aleteia

Deček, ki spreminja razpravo o splavu

WALTER JOSHUA FRETZ
F2 PHOTOGRAPHY
Deli

Walter je preživel spontani splav pri borih 19. tednih življenja. Zunaj maternice je preživel le kratek čas, a dovolj, da je zganil mnoga srca in pustil globok pečat

“Skupek celic”, “tkivo”, “komaj zarodek” … takšne izraze uporabljajo ljudje, ki podpirajo splav, da bi z njimi zmanjšali človečnost novega življenja. Vendar način, kako ljudje poimenujejo plod, tega dejansko ne določa, kar je pred nekaj letih dokazal dojenček Walter. Poleti 2013 se je Walter Joshua Fretz rodil po 19. tednih nosečnosti. Živel je le nekaj trenutkov, a pustil neizbrisen pečat.

Usodni dan

Walterjeva starša, Lexi in Joshua Fretz, ki sta imela takrat dve hčeri, sta težko pričakovala novorojenčka, ko je Lexi začela krvaveti. Lexi je zaskrbelo, zato je poklicala svojo babico, ki ji je svetovala, naj gre na urgenco.

Kar nekaj nosečnic, ki je prišlo za Lexi na urgenco, so napotili naravnost v porodno sobo. Ker pa je bila Lexi šele v 20. tednu nosečnosti – 19. tednov in šest dni – je morala po bolnišničnih pravilih ostati na urgenci.

Približno uro zatem je Lexi zaslišala otrokov srčni utrip in si oddahnila. Vendar je med čakanjem na ultrazvok dobila popadke in pet ur pozneje je rodila sina Walterja.

Na svoj blog je napisala:

“Veliko sem jokala, a on je bil popoln. Popolnoma izoblikovan in vse je bilo na svojem mestu. Lahko sem videla, kako mu v drobnih prsih bije srce. Joshua in jaz sva ga držala, gledala sva najinega popolnega in majhnega sinčka ter jokala zanj.”

Joshua je šel do avta po fotoaparat, da bi sina poslikal, kar je čez čas pustilo na mnogih posledice. Lexi si tega najprej ni želela, a Walterjeve fotografije so zakrožile po spletu.

Več fotografij malega Walterja si lahko ogledate spodaj, a ob tem velja opozorilo, da gre za občutljivo vsebino in ogleda fotografij ne priporočamo vsem.

Zgodba, ki je mnogim spremenila pogled

Videle so jih matere v stiskah in jim pomagale pri prebolevanju izgube njihovega otroka, marsikatero mamico pa spodbudile, da so izbrale življenje za svojega nerojenega otroka.

Lexi je prejela veliko pozitivnih odzivov in je nekatere tudi delila na svojem blogu:

“Videla sem Walterjeve slike … Noseča sem in v zelo težkem položaju. Pretekli teden sem naredila prvi ultrazvok in je tudi sin. Vendar sem ta teden začela moliti, da bi imela spontani splav ali da bi ga kar naredila, ker njegov oče beži pred vsako odgovornostjo. Danes sem Boga prosila, naj mi pošlje znamenje, da bo z nama vse v redu, ali pa bom splavila. Čez nekaj ur sem videla povezavo na Facebooku. Začela sem jokati. Najpomembneje pa je, da mi je Walter odprl oči, da tega svojemu sinu ne morem narediti.”

“Včasih sem verjela, da nekateri razlogi splav opravičujejo. (…) Ko pa sem videla Walterja, kako leži na tvojih prsih, me je postalo sram. Žal mi je za vsako žensko, ki se odloči za splav in ne razume vrednosti življenja, ki ga nosi v sebi.”

“Vedno se mi je zdelo, da je prekinitev nosečnosti stvar ženske odločitve. Spet smo pri nevednosti ali mišljenju – bolje rečeno navajanju na mišljenje –, da ima ženska pravico splaviti plod (ta skupek celic). Kako sem se motila! Hvala, da si delila svojo zgodbo in lepe fotografije v tem žalostnem trenutku svojega življenja. Zame je bila to velika lekcija!

“Sem v osmem tednu nosečnosti in tri tedne preživljam v agoniji, ali bi otroka obdržala ali ne, ker sem trenutno v zelo slabem položaju, da bi imela otroke. Ampak s svojo zgodbo si mi odprla pogled! Zdaj vem, da bom tega otroka lahko ljubila in se nekako znašla, kar mi trenutno zadošča. Donosila ga bom in zanj vedno skrbela.

 

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Jasmina Rihar.

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.