Po toliko letih mora biti Miklavžu pač jasno, kaj si otrok zares želi
Preberite še:
Kako je izgledal resnični obraz sv. Miklavža
Miklavžu mora biti jasno
Prav s temi besedami se začne pismo otroka Miklavžu, ki mi je prišlo pod roke. Res sem se nasmejal temu resnemu uvodnemu tonu, ki ne pušča nobenih izgovorov več. Če namreč Miklavž obstaja in če je res dober, potem mora slišati to prošnjo in si jo vzeti k srcu. Konec debate! Po toliko letih mu mora biti pač jasno, kaj si otrok zares želi, in tukaj ni več nobenega izmikanja.
Všeč mi je otrokova odločnost in vztrajnost, ki veje iz pisma. Kaže na otrokovo zaupanje v Miklavža. Spominja me na Jezusove besede, ki jih je namenil učencem: “Prosíte in vam bo dano! Iščite in boste našli! Trkajte in se vam bo odprlo!” (Mt 7,7). Ne nazadnje Jezus želi, da bi zavzeli prav tako držo v molitvi: “Zato vam pravim: Za vse, kar molite in prosite, verjemite, da ste že prejeli, in se vam bo zgodilo,” (Mr 11,24).
Preberite še:
Zanimivosti o svetem Miklavžu, za katere verjetno še niste slišali
Otrok vzame obljubo zares
Če jaz na primer svojim obljubim, da bomo šli na sladoled, tega ne pozabijo, dokler ne izpolnim. Če rečem, da se bomo zvečer skupaj igrali, nobeno opravičilo ni sprejemljivo. Vztrajajo pri besedi, ki sem jim jo dal.
Preberite še:
Miklavž vam sporoča: “Človek mora imeti odprto dlan”
Koliko se mi zanesemo na Božje obljube?
Don Turbitt, ki je po svetu ustanovil že na desetine skupin mož sv. Jožefa, pravi, da v svojem življenju izkuša, da Bog usliši vsako prošnjo. Božji odgovor je vedno “da”! Njemu moramo prepustiti, kako bo odgovoril: ali usliši takoj, ali čez določen čas, ali pa ima v načrtu nekaj boljšega.
Sveti Miklavž tudi nam odraslim postavlja vprašanje, koliko se zanesemo na Božje obljube, ki nam jih daje. Če smo morda pozabili nanje, lahko odpremo Sveto pismo, in najdemo jih tako rekoč na vsaki strani, tudi v Stari zavezi, kot na primer tale: “Bog ni človek, da bi lagal, ne sin človekov, da bi se kesal. Ali morda reče in ne stori, govori in ne izpolni?” (4 Mz 23,19).
Za Miklavža si želim predvsem tega otroškega zaupanja v Boga, da usliši vsako prošnjo, če le ostanemo v njem in on v nas.
