Prejmite Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naročite se tukaj!
Začnite svoj dan z dobrim, lepim in resničnim. Naročite se na Aleteijine e-novice!
Naroči me!

Aleteia

Kdaj je zapravljanje razvada in kdaj zasvojenost?

SHOPPING
Vchal - Shutterstock
Deli

Z nakupovanjem ni popolnoma nič narobe, dokler imamo svoje zapravljanje in denar pod nadzorom. Problem nastane, ko …

Marsikdo, še posebej pa verjetno ženske, poznamo tisti dober občutek, ko gremo po stresnem dnevu ali prepiru v trgovino in si kupimo nekaj lepega. V angleščini temu pravimo “retail therapy”, saj gre za neke vrste psihološki proces nagrajevanja, “nakupovalno terapijo”, ko se nam zdi, da smo si nekaj lepega (ali okusnega, če gre za hrano ali pijačo) resnično zaslužili.

Z nakupovanjem ni popolnoma nič narobe, dokler imamo svoje zapravljanje in denar pod nadzorom; dokler kupimo tisto, kar potrebujemo, in takrat, ko nekaj potrebujemo. Problem nastane, kadar zapravljanje izrabljamo za doseganje občutka sreče in evforije, po domače povedano kot drogo. Ni nujno, da kupujemo zase; občutek sreče nam lahko vzbuja tudi nakupovanje za otroke, ženo, moža, prijateljice …

Nakupovanje kot zasvojenost?

Vse zasvojenosti imajo skupne točke: da ne moremo prenehati, da zaradi tega vedenja čutimo sram ali smo jezni, da se poskusi prenehanja vedno ponesrečijo, da po dejanju čutimo slabo vest, obžalovanje, razočaranje in sram, da svojo zasvojenost skrivamo pred drugimi, kar nam vedno bolj otežuje življenje.

Čeprav pri zasvojenosti z zapravljanjem oziroma nakupovanjem ne gre za kemično odvisnost, pa oseba, ki je zasvojena, vseeno čuti abstinenčno krizo, kadar ostane brez “droge”.

Droga, ki jo izloča telo samo

Čeprav v povezavi z izrazom “zasvojenost” ponavadi pomislimo na kemične odvisnosti (od alkohola, drog in podobno), pa obstajajo tudi nekemične odvisnosti, ki imajo v možganih podobne učinke kot droge.

V obeh primerih gre za omamljanje, le da pri nekemičnih odvisnostih sredstvo za omamljanje (dopamin) ne pride od zunaj, temveč ga izloča telo samo. Med nekemične odvisnosti spadajo odvisnost od iger na srečo, od računalniških igric, od interneta, pornografije, spolnosti in tudi od nakupovanja.

SHOPPING
Shutterstock

Na spletni strani Centra za zdravljenje zasvojenosti Nova Gorica lahko preberemo, da se “ljudje lahko zasvojijo tudi brez posredovanja kemičnih sredstev, z uporabo posebnih postopkov in ritualov, s katerimi sprožijo omamni učinek s pomočjo stimulacije možganov. Tu ne govorimo o telesni odvisnosti, ampak le o psihični.”

Za občutek sreče v možganih je “kriv” dopamin

Da bi razumeli, kaj se dogaja v naših možganih, medtem ko počnemo nekaj, kar nam je prijetno, se moramo spustiti vse do ravni nevrotransmiterjev. To so kemične snovi, ki se sproščajo v možganih, kadar doživljamo prijetne stvari, mednje pa uvrščamo serotonin, dopamin, oksitocin in endorfine. Njihova prisotnost oziroma sproščanje v možganih nam zagotavlja dobro počutje in občutek sreče, njihovo pomanjkanje pa vodi v malodušje, nesrečne občutke in, ko gre za bolezenski proces, tudi depresijo.

Znanstveniki, ki preučujejo obnašanje živali, so v raziskavi dokazali, da se v opičjih možganih ob pričakovanju nagrade sproščajo večje količine dopamina kot sicer. Enako velja tudi za možgane človeka. Zanimivo je, da se dopamin ne sprošča ob sami nagradi, temveč ob pričakovanju nagrade, vse do trenutka, ko nagrado dejansko prejmemo. Takrat njegova raven upade.

Ko dopamin dvignejo le nakupovalne vrečke

Prenesimo razlago na področje nakupovanja. Pričakovanje, anticipacija, lahko bi rekli tudi “lov” so tisti, ki poskrbijo za naval dopamina v možgane, naj gre za dejanske trgovine ali za spletno nakupovanje. Zato oseba ob tem doživlja občutke vznesenosti, evforije, sreče.

Ti pa so v danem trenutku lahko dobra “terapija”, če je oseba pred tem doživela nekaj stresnega, je slabe volje ali preprosto zdolgočasena. Nakupovanje (še sploh, če se vanj res poglobimo, primerjamo cene, najdemo najboljšo ponudbo, znižanja …) lahko povrne občutek nadzora nad življenjem, če imamo občutek, da nam na nekaterih področjih življenja ta uhaja.

In čeprav nekateri psihologi pravijo, da je nakupovalna terapija lahko dokaj neškodljiv in uporaben način za izboljšanje razpoloženja, je vse skupaj lahko še precej slabše, če se po nakupovanju zavemo, da smo zapravili preveč ali povečali svoje dolgove, kredite. In začarani krog je sklenjen. Da bi si dvignili razpoloženje, se podamo na nov nakupovalni izlet.

Kaj storiti, če prepoznamo, da imamo problem?

Če se nam zdi, da imamo problem s pretiranim zapravljanjem oziroma nakupovanjem, si lahko zadamo strogo “dieto”. Ta naj vključuje prenehanje uporabe (ali preklic) vseh kreditnih kartic, nakupovanje izključno z gotovino ter vodenje natančne bilance o čisto vsakem evru, ki ga zapravimo (tudi za kavice, kosila, otroške nakupe itd.). V primeru, da nam zasvojenost z nakupovanjem predstavlja resen življenjski problem, ki ogroža tudi našo družinsko blaginjo, pa si poiščimo strokovno pomoč.

 

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.