“Za nič na svetu ju ne bi zamenjala, bi pa zanju spremenila svet!”Rachael Prescott in njen mož Cody sta že prej imela dva sinova, Eastona in Hudsona. Dejstvo, da se bo njuna družina povečala za dva člana hkrati, je bilo v začetku težko sprejeti. “Želela sva privarčevati in hkrati poklicno napredovati, da bi si lahko privoščili novo hišo. Vse to je padlo v vodo, saj so bile druge potrebe na prvem mestu. Izgubila sem nadzor nad stvarmi in zazdelo se mi je, da nimam več prave varnosti. Bilo me je strah. Sebičnost me je popolnoma zaslepila, da nisem mogla videti onkraj svojih strahov,” je iskreno povedala.
Preberite še:
Med nosečnostjo so ji odkrili tumor, a je odklonila splav
Kljub številnim dvomom se je počutila močno
Rachel so na začetku večkrat predlagali, naj prekine nosečnost, ona pa se ju je odločila obdržati, da bi ju lahko ljubila.
Na svojem blogu Doubling Down Mom je zapisala, da je takrat spoznala nekaj dragocenega, kar ji je pomagalo najti moč: “Ko naše mišljenje vodi Duh, v njem zavladata mir in življenje. Čeprav se je moje življenje napolnilo z vprašanji, sem se počutila močno. To, da sem svoj nadzor prepustila v Božje roke, me je postavilo na trdna tla in mi pomirilo duha.”
Preberite še:
Kaj pa, če SI mama, ki jo tvoji otroci potrebujejo?
Zdravniki ugotovili nepravilnosti
Vendar je bil to šele začetek. Na pregledih v nosečnosti so zdravniki odkrili nepravilnosti in jo seznanili z verjetnostjo, da se bosta dvojčici rodili z Downovim sindromom, kar se je ob njunem rojstvu tudi potrdilo.
“Na prvi pogled se mi je svet začel sesuvati, vendar so se okrog nas pojavili številni znaki ljubezni. Družinski člani, prijatelji in tujci so nas podpirali z molitvijo in pomočjo.” Kljub temu so do dneva rojstva zdravniki Rachel večkrat predlagali, naj prekine nosečnost.
Preberite še:
“Nikoli nihče ne bi smel napovedati, kaj bo z otrokom, ker ne more”
Več Rachelinih misli preberite v fotogaleriji.
Zagovornika življenja
Rachelina in Codyjeva ljubezen je premagala vse strahove in trdno sta ubranila življenje njunih hčera Charlotte in Annette, ki ju ljubkovalno kličeta Lottie in Nettie. Močna sta ostala tudi takrat, ko so morali eno od deklic operirati na srcu. Malčica je operacijo dobro prestala.
“Po rojstvu deklic sva začela prebirati vse v zvezi z Downovim sindromom. Da sem lahko priča vezem, ki se ustvarjajo med otroki, ko odraščajo, je moj najljubši del materinstva. V teh prvih dveh letih sva tudi spoznala, koliko negativnih predsodkov obstaja do Downovega sindroma,” razmišlja Rachel.
Preberite še:
To je razlog, zakaj mali Charlie vedno obišče isto trgovino
“Ugotovila sem, da so v naši t. i. razviti družbi človekove pravice za ljudi z Downovim sindromom zelo omejene ter da je veliko predsodkov do njih, zlasti v tem, da se sindrom staršem predstavlja kot nekaj slabega.”
Za nič na svetu ju ne bi zamenjala, bi pa zanju spremenila svet! Sta moji popolni dojenčici, moja popolna ljubezen in tako bo ostalo, dokler sem živa. Ponosna sem na to, kar sta. Če svet govori drugače, je to zaradi strahu. Ljudje se bojijo vsega nenavadnega.
Ozavešča na družbenih omrežjih
Rachael je zelo dejavna na družbenih omrežjih. Starše in zdravnike želi spodbuditi k temu, da bi na te otroke gledali onkraj položaja otrok z Downovim sindromom in bi jih sprejemali takšne, kakršni so: “Na področju vzgoje otrok z Downovim sindromom moramo napredovati. Več člankov, spominov in izpovedi kot preberem, bolj sem prepričana, da moram spregovoriti v imenu svojih otrok.”
S svojim pričevanjem bi Rachel rada druge starše obvarovala pred napačnimi, vnaprej izdelanimi idejami, ter jim pokazala, kaj njiju kot starša napolnjuje s tolikšnim veseljem. “Velika ljubezen, ki jo čutiva do hčera, premaga vsako napetost, ki se lahko pojavi zaradi njunih posebnih potreb. Svoji hčeri bi znova izbrala natančno takšni, kakršni sta.”
Preberite še:
Mama, ki vsako jutro na Instagramu na stotine ljudi spodbuja k molitvi
“Izročala ju bom Kristusu”
Rachel pravi, da se njena vloga mame ni spremenila. “Ljubila ju bom in ju izročala Kristusu, kolikor bo v moji moči. Zaradi njunega dodatnega kromosoma se moja vzgoja ne bo spremenila: sprejemamo ju in se z njima veselimo ob vsakem koraku.” Staršem ali prihodnjim staršem otrok s posebnimi potrebami zakonca sporočata, naj se ne bojijo predsodkov in naj se osvobodijo strahov in negotovosti.
“Naši otroci niso sredstvo za doseganje statusa ali sprejetja in ne smejo biti negativno označeni zaradi nevednosti ali čustev drugih. Bodite mirni in pustite, da čas pokaže, da imamo starši takšnih otrok v resnici veliko srečo.”
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Jasmina Rihar.
Preberite še:
“Sveto pismo je bilo zame mrtva beseda. Toda ko sem bil v veliki stiski, sem ga odprl …”
Preberite še:
Tim, plavalec z le dvema prstoma: Vesel sem, da imam roke
Preberite še:
Zakaj duhovnik košček hostije spusti v kelih?
