Prejmite Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naročite se tukaj!
Ostanite povezani! Naročite se na Aleteijine brezplačne e-novice!
Naroči me!
Aleteia

“Sveto pismo je bilo zame mrtva beseda. Toda ko sem bil v veliki stiski, sem ga odprl …”

SVETOPISEMSKA DRUZBA SLOVENIJE
TEREZA MOHAR | ALETEIA
Deli

Bi radi več prebirali Sveto pismo, pa ne veste, kje začeti? Kaj storiti, da Sveto pismo ne bo več tista debela knjiga na polici, na kateri se nabira prah?

Odgovore na ta vprašanja smo poiskali pri Marku Ipavcu, ki je vodja projekta Aplikacija Sveto pismo – YouVersion in koordinator projekta Zdravljenje notranjih ran s pomočjo Božje besede, ter Roku Pisku, ki je skrbnik spletnih strani in vsega digitalnega pri Svetopisemski družbi Slovenije.

Svetega pisma marsikateri katoličan skoraj nikoli ne odpre. Kaj zamuja? Kaj vama pomeni prebiranje odlomkov Svetega pisma?
Rok:
Za marsikaterega katoličana je Sveto pismo tista debela knjiga, za katero sploh ne ve, kako bi se je lotil. Toliko različnih zgodb, stilov pisanja … Tudi sam sem najprej dojemal Sveto pismo kot zbirko starih zgodb, potem pa spoznal, da je to ena zgodba – zgodba Boga s človekom, ki se še danes nadaljuje. Kar naenkrat sem videl, da je to tudi moja zgodba, zgodba moje družine, in da so osebe iz Svetega pisma tudi moja “žlahta”.

Marko: Odraščal sem v katoliški družini, bil sem član raznih mladinskih skupin, hodil na duhovne vaje, doma sem imel Sveto pismo, prekrito s prahom (smeh). Včasih sem sicer kaj prebral, ampak zame je bila to mrtva beseda. Ni mi govorila. Potem pa sem tam okrog 20. leta, ko sem bil v veliki stiski, prišel domov in odprl Sveto pismo. Odprlo se mi je 14. poglavje Janezovega evangelija: “Jaz sem pot, resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu drugače kot po meni.”

Beseda je oživela, Jezus je spregovoril: “Marko, to sem jaz in po meni boš prišel k Očetu.” Vem, morda je to bolj izjemen primer. Ampak dostikrat se začne tako; v stiski si bolj dojemljiv in odprt za Boga.

MARKO IPAVEC
TEREZA MOHAR | ALETEIA

V krščanstvu imamo poleg Svetega pisma ogromno drugega duhovnega branja. Zakaj je Sveto pismo tako posebno, da mu nobene druge knjige ne moremo postaviti ob bok?
Rok:
Primerjati duhovno literaturo s Svetim pismom je tako, kot da bi primerjal juho iz vrečke in pravo govejo juho. Duhovna literatura je vedno prežvečena oblika tega, kar je Bog razodel po svoji Besedi. Druge knjige nam lahko pomagajo, ampak samo Božja beseda je izvir vsega, iz česar zajemamo za svoje življenje.

Marko: Razlikuje se predvsem po tem, da je to živi Bog, s katerim lahko govoriš – in govori prek Besede v odnosu. To se mi zdi bistvena razlika od vseh preostalih (svetih) knjig, kjer je človek običajno pasivni poslušalec, tukaj pa je aktivni udeleženec in prijatelj. To se mi zdi fenomenalno, da lahko s svojim Bogom govorim in sem z njim v odnosu. Tako kot s prijatelji, ženo, otroci …

Naš Bog je živ, prosite ga, naj vam odgovori. Ampak, ali ste pripravljeni zaradi tega spremeniti svoje življenje?

Obstajajo številni prevodi Svetega pisma, nekateri tudi precej moderni. Je prav, da skušamo Božjo besedo tako približati bralcu ali bi se moral bralec sam skušati dokopati do Božjega sporočila?
Rok:
S temi prevodi je povezana zanimiva anekdota. Svoj čas sem bil goreč nasprotnik prevajanja Svetega pisma v sodobni jezik. Tako goreč, da sem na enem izmed srečanj mladih v Stični šel na delavnico, kjer so predstavljali prevod Življenje z Jezusom, in glasno zagovarjal, da gre za zgrešen projekt. Kakšno leto zatem sem se prijavil na razpis za delo na Svetopisemski družbi. Ko sem prišel na razgovor, so se me – na mojo grozo – spomnili:  “Aha, ti si tisti, ki si bil v Stični tako zelo proti temu prevodu?” (smeh)

Danes pa uporabljam predvsem aplikacijo YouVersion, ki omogoča tudi primerjavo prevodov. Zdi se mi, da mi ravno uporaba različnih prevodov pomaga odkriti, kaj je dejanski pomen, ki ga je Bog posredoval avtorjem Svetega pisma. Če primerjam prevode, sploh na težje razumljivih mestih, lažje dojamem vsebino.

Marko: Jaz sem zelo za te prevode. Treba se je zavedati, da se večina prevodov dela celostno, natančno, v sodelovanju s strokovnjaki … Sam sem že pred leti v dar dobil knjigo The Message, najbolj znan dinamičen prevod Svetega pisma Eugena Petersona, ki me je res nagovoril. Dober prevod zame ni sprememba pomena, ampak osvetlitev z drugega zornega kota, osvetlitev tistega, kar je bilo do zdaj mogoče nejasno ali zakrito.

BIBLE
TEREZA MOHAR | ALETEIA

Rok: Kristjani imamo problem, da Jezusa postavljamo zunaj okvirov našega časa in prostora. Ampak Jezus je prišel na svet v določenem okolju in govoril ljudem z besedami, ki so jih takratni ljudje razumeli. On je govoril o sejalcih, o ribah, o kamnih … Ker so bile te stvari ljudem blizu. Če verjamemo, da Jezus govori tudi danes, da je živ, da ni neka oseba iz preteklosti – to pomeni, da nam govori tudi prek digitalnih poti in v jeziku, ki nam je danes blizu.

Najbolj noro pri Božji besedi je to, da jo lahko odkrivaš vedno znova. Njeni globini ni konca!

Kako otrokom razložiti, da Sveto pismo ni “pravljica za lahko noč”, ampak resnična Božja beseda?
Marko:
Imam dve hčerki. Opažam naslednje: če je Beseda živa in dejavna v mojem in ženinem življenju, potem otroci to opazijo in vidijo tudi posledice tega. Otrokom so zgodbe o Adamu in Evi, Kajnu in Abelu, Noetovem potopu ter vse druge zgodbe precej blizu. Blizu so jima tudi psalmi, ki opisujejo vsakdanje življenje in osnovna čustva – veselje, obup, žalost, strah …

Rok: Velikega pomena je pričevanje staršev. Če bodo otroci videli starše, ki se ob Svetem pismu pogovarjajo, iščejo, poslušajo, kaj Bog hoče, in na tak način tudi živijo, bo tudi za otroke to postala beseda, ki je živa.

ROK PISK
TEREZA MOHAR | ALETEIA

Bralci, ki Sveto pismo vzamejo prvič v roke, imajo lahko težave pri razumevanju. Kje in kako začeti, če “pri roki” nimamo kakšnega usposobljenega razlagalca?
Marko:
Treba je začeti po majhnih koščkih. Evangeliji so super za začetnike, za ljudi, ki so v iskanju … Res pa je, da če nimaš nekega osnovnega temelja ali nekoga, ki bi te spremljal, nekatere stvari težko razumeš. Sveto pismo vsebuje kakšne res odbite zadeve!

Za mnoge je to znanstvena fantastika, nekaj, kar nima nobenega vpliva na njihovo življenje. Dokler jim Beseda ne spregovori na srce. To sem videl že velikokrat. Najboljše pa je pričevanje o spremembi, ki jo je Beseda povzročila v tvojem življenju. K temu smo poklicani vsi, brez izjeme.

Rok: Danes je na voljo ogromno orodij za lažje razumevanje Svetega pisma. V knjižni obliki, na spletu in za različne generacije. V aplikaciji YouVersion so taki bralni načrti, ki vsebujejo odlomke, spodbude in razmišljanja … Dobro si je tudi pogledati kakšen filmček na Youtubu (npr. The Bible Project), ki razloži določeno svetopisemsko knjigo.

Novo leto je še sveže in polno raznih zaobljub. Imata kakšen predlog, kako med zaobljube uvrstiti tudi branje Svetega pisma tako, da se bomo tega res držali?
Marko:
Jaz si življenja brez Božje besede ne znam več predstavljati. Vsak dan, vse situacije, vse je prežeto z Božjo besedo. Fajn je, da imaš podporo soljudi. Lahko se zbere skupina prijateljev in nekaj preberete. Kratek odlomek, nekaj premišljevanja, osnovna vprašanja o odlomku … To zmore vsak. In seveda molitev – molitev je zelo pomembna.

Rok: Pomembno se mi zdi, da se ne štarta preveč ambiciozno. (smeh) Želja po branju Svetega pisma mora dozoreti v človeku. Ena najbolj preprostih stvari je, da zares prisluhnemo Božji besedi v nedeljo. Božjo besedo si lahko en dan prej preberemo, da potem pri nedeljski maši ne gre mimo.

Marko: Ljudje pogosto mislijo, da se to odvija nekomu drugemu in nekje drugje. Ravno nasprotno, Beseda se dogaja v tvojem življenju! Jezus je že v svojem času prinesel čisti preobrat in vsakega je poklical po imenu, zato pustite, da vas Sveto pismo izziva in provocira!

 

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.