Angela Grignano ne pozna predaje: od dneva, ko je na pariški ulici Rue de Trevise zaradi uhajanja plina odjeknila eksplozija, ki je močno zarezala v njeno mlado življenje, se je italijanska plesalka na preizkušnje odzvala z nagonsko trmo in silovito vztrajnostjo, zaradi katerih so odprtih ust ostali celo kirurgi in fizioterapevti, na katere je dekle preneslo svojo pozitivno naravnanost.
Preberite še:
“Težke izkušnje so me pripeljale do nečesa lepšega”
“Bog ti je dal še eno priložnost”
Takoj po nesreči zdravniki niso bili prepričani, ali ji bodo rešili življenje, kaj šele noge. Težko ji je bilo, ko je strmela v strop in razmišljala, kako so se ji razblinile sanje, da se bo po končanem študiju preselila v francosko prestolnico, kjer bo iskala svoj prostor v zabavni industriji. “Ko pa sem se prebudila iz kome in sem zagledala svoje starše, ki so mi povedali tudi, kako so zame molili in bdeli ob meni, sem pogledala sliko svojega nečaka in ugotovila, da mi je Bog namenil še eno priložnosti, ki jo moram karseda izkoristiti. Če je to ena od življenjskih preizkušenj, se želim z njo spoprijeti in jo tudi prestati.”
Preberite še:
Škapulir je duhovnika rešil pred usodnim strelom
Bolje od pričakovanj
Po zahtevni rekonstrukcijski operaciji, ki jo je izvedel eden najboljših kirurgov, so 25-letni Angeli čudežno rešili nogo, nakar je lahko ob stalni podpori mame začela mučno in dolgotrajno rehabilitacijo v Parizu, med katero je prestala še sedem operacij. Zdravljenje je preseglo še tako optimistična pričakovanja in je presenetilo celo zdravnike in fizioterapevte.
Mlada plesalka iz Trapanija lahko od novembra hodi sama. “Kljub temu, da malce šepam in da me čaka še eno leto rehabilitacije, se med plesom počutim odlično.”
Preberite še:
Bog nam v resnici nalaga bremena, ki jih ne zmoremo nositi
Pravi čudež
V intervjuju, ki so ga na spletni strani Itaca Notizie objavili 13. januarja, Angela pripoveduje o dogodkih takoj po eksploziji in razlaga, da se je večkrat poskusila dvigniti, a je začutila, da z desno nogo nekaj ni v redu. Opazila je namreč, da ji manjka pol noge in da je s stopalom povezana zgolj s tanko plastjo kože. Takrat je želela zakričati, a je slišala, da trpijo tudi drugi. Pomislila je, da je komu še huje.
In kaj je storila?
Vedela je, da mora ustaviti krvavitev, vendar je ob sebi opazila sodelavca, kako se na kolenih zvija od bolečine, saj mu je v eksploziji steklo razparalo trebuh. “Vprašala sem ga, kako naj ustavim krvavenje. Ni mi odgovoril, le brezupno je strmel vame. Strašno ga je bolelo, zato sem bila odločena, da mu pomagam. Še danes ne vem, kako sem lahko razmišljala tako trezno. Tako sem pač odreagirala.”
Preberite še:
Prva pomoč: “Večkrat kot nekaj naredimo, bolj smo pogumni in suvereni”
Pravi, da se ji je zgodil eden od dveh čudežev. Imela je namreč dve pretrgani arteriji, a ni krvavela. “Morala bi krvaveti, ampak iz moje desne noge ni pritekla niti kapljica krvi.” Zdravniki so ji pojasnili, da je morda toplota zaprla pretrgani arteriji. “Na samem pa mi je kirurg razložil, da je izjemno redko že, če se sama zapre ena arterija. Povedali so mi, da bi s tako poškodbo morala izkrvaveti v desetih minutah, toda jaz sem nesrečo preživela. Kirurg je še dodal, da je krvavitev z dvema prstoma ustavil moj angel varuh. Še vedno imam shranjene čevlje, ki sem jih tisti dan obula in na katerih ni niti kapljice krvi.”
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila italijanska izdaja Aleteie. Prevedel in priredil Rok Furlan.
Preberite še:
9 svetnikov, s katerimi boste (še bolj) vzljubili šport
Preberite še:
Ko je sam z otrokoma, se včasih okolica čudi, kako ju obvladuje
Preberite še:
Se jutro ni začelo najbolje? Tako lahko opravite jutranjo molitev
