Prejmite Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naročite se tukaj!
Ostanite povezani! Naročite se na Aleteijine brezplačne e-novice!
Naroči me!
Aleteia

Pravi problem spolno nazornih vsebin je, da razkrivajo premalo

PORNOGRAFIA
Stenko Vlad | Shutterstock
Deli

Če ni vpleten nihče drug, komu pravzaprav škodujem, če gledam “vroče” vsebine v zavetju svoje sobe?

Pornografija je postala vsakdanja realnost v našem hiperpovezanem svetu. Mehko pornografijo lahko vidimo vsepovsod – je vznemirljiv brezplačen proizvod, ki je na naših pametnih telefonih prikladno na voljo 24 ur na dan, da bi zapolnili notranjo praznino.

Navkljub nenehnim prizadevanjem, da bi pornografija postala sestavni del televizijskih nadaljevank, resničnostnih šovov, oglasov in glasbenih videov, pa vsi čutimo, da je z njo nekaj narobe. Celo tisti, ki jo branijo, češ da je spolnost nekaj naravnega, globoko v sebi vedo, da ni naravno imeti intimnega odnosa s pametnim telefonom.

Pornografija predstavlja dvojni problem: je škodljiva in sama po sebi slaba. Drži, je slaba – a slaba za koga? Če ni vpleten nihče drug, komu pravzaprav škodujem, če gledam vroče vsebine v zavetju svoje sobe?

Škodim sebi!

Jaz sem žrtev! In čeprav me pornografija tisti trenutek vznemirja, se ne zavedam, da použiva mojo notranjost kot kak zajedalec.

Najprej, pornografija povzroča zasvojenost. Obstajajo številne nevrološke študije, ki govorijo o tem, da so fiziološki mehanizmi, ki se v ljudeh sprožijo ob gledanju pornografije, podobni tistim, ki se sprožijo v ljudeh, zasvojenih z drogami.

A to še ni vse: pornografija tudi spremeni domišljijo. In to ne le zato, ker pogosto prikazuje nasilne ali sprevržene odnose, ampak zato, ker spremeni pogled na druge ljudi. Za moškega, ki gleda pornografijo, ženske nimajo več svojih zgodb, sanj, ran in pričakovanj. Postanejo predmeti, ki jih moški ocenjuje in izkoristi in o njih sanjari zaradi svojega zadovoljstva.

Mnogim se tak način dojemanja žensk zdi normalen, a to nikakor ne drži – to je pornografski pogled. Eno je čutiti privlačnost do žensk, drugo pa gledati nanje na način, ki analizira in loči njihovo telo od njihove osebnosti.

Pornografija je zlo, ki človeka uničuje

To so nekateri izmed najbolj podlih učinkov pornografije, a če se ustavimo le pri dejstvu, da je pornografija škodljiva, lahko zgrešimo najpomembnejšo stvar: pornografija je škodljiva, ker je slaba, je zlo. Zlo je nekaj, kar ne glede na namene in okoliščine človeka ne gradi, ampak ga uničuje ter oddaljuje od tega, da bi kot človeško bitje živel polno.

Pornografija ni slaba, ker bi bila slaba spolnost ali ker bi bila slaba gola telesa – to ne drži. Nekateri pravijo, da je zlo pornografije v tem, da človek preveč razmišlja o spolnosti. A če dobro razmislimo, človek o spolnosti sploh ne razmišlja, ampak jo razkazuje in časti.

V današnji pornografski kulturi ne vemo več, kako razmišljati o spolnosti. Če bi vedeli, bi se morali vprašati: “Kaj je spolnost in kaj pomeni?” in “Kdo si jo je izmislil?” Kot katoličani lahko odgovorimo: “Bog!”

Pornografija hrepenenje spremeni v pohoto

Bog nas je ustvaril kot moške in ženske. Možu in ženi je dal svoj blagoslov z besedami: “Bodita rodovitna in množita se!” (1Mz 1,28). To pomeni, da je hrepenenje po spolnosti dobro. To hrepenenje je energija, ki si jo je Bog zamislil tako, da nas vodi k drugemu, da naše življenje postane dar.

Ko pa ga popači zlo, se hrepenenje spremeni v pohoto. Takrat pa ta energija ni več usmerjena k temu, da bi postala dar za drugega, ampak ga želi izkoristiti in pusti, da ga drugi izkoristijo. Pohota zato človeka rani in mu jemlje dostojanstvo.

Karel Wojtyla v delu Ljubezen in odgovornost piše o razliki med “izkoristiti” in “ljubiti”: “Oseba je dobrina, ki ni združljiva s tem, da jo izkoristimo … Oseba je tako dobra, da lahko le ljubezen narekuje primerno in popolnoma pravilno vedenje do nje.”

Vsi smo gotovo že kdaj izkusili to, da nas je kdo izkoristil, in vemo, da to ni bilo dobro za nas. Vsi si želimo, da bi z nami ravnali ljubeče. Poudariti je potrebno, da ko Wojtyla govori o ljubezni, ne govori izključno o čustvenem romanticizmu. V glavi ima drugačno in zelo jasno idejo: ljubiti pomeni, da človeku, ki ga ljubimo, želimo dobro. Prav zaradi tega pravi, da večja kot je ljubezen, bolj se čutimo odgovorni za osebo, ki jo ljubimo.

Vidimo torej lahko, da pri pornografiji ljubezni sploh ni. Ljudje so zreducirani na dvodimenzionalne predmete, ki drug drugega izkoriščajo, da bi jih lahko izkoristil gledalec. Nihče nikogar ne zanima in nihče nikogar ne obravnava kot osebo. V nasprotju s filmi v kinu, kjer sledimo zgodbi in sporočilu, pri pornografiji zgodba nikogar ne zanima (če ta sploh je). Ima le en in edini cilj: v gledalcu vzbuditi poželenje.

Pornografija ne more zapolniti praznine v našem srcu

Janez Pavel II. v svojih katehezah poimenuje resnični problem pornografije: pornografija ne pokaže preveč, temveč o osebi razkrije premalo! Skrivnost osebe in človeškega telesa se izgubi. In prav zato je pornografija vedno nezadovoljujoča: vzburi nas, ne more pa zapolniti praznine v našem srcu. Iščemo jo, da bi se počutili živi, a na koncu postanemo žalostni.

Uporabljamo jo, ker hrepenimo po intimnosti, a smo vedno bolj in bolj sami. Gledamo jo, da bi bili svobodni in bi lahko delali, kar želimo, a na koncu se znajdemo v kletki odvisnosti.

Če bomo razumeli, da je pornografija za nas slaba in škodljiva, bo to že prvi in nenadomestljiv korak, ki nam bo pomagal, da se bomo spopadli s to navado ali celo odvisnostjo in na druge začeli gledati drugače – to pa nas bo vodilo k večji svobodi.

 

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Urška Vintar. 

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.