S svojim trudom so dokazali, da ima solidarnost največjo moč za premagovanje težav Kevan Chanler bi se lahko zaradi svoje bolezni vozil samo na invalidskemu vozičku. On pa je sanjal o potovanjih in krajih, ki jih na vozičku ne bi nikoli mogel obiskati. Nato so mu na pomoč priskočili prijatelji.
Preberite še:
Spoznajte najstnika, ki tekmuje v triatlonih s svojim mlajšim bratom invalidom
Skupaj so kupili poseben nahrbtnik, v katerem je lahko Kevan sedel. Dogovorili so se, da se bodo menjavali pri nošenju in se odpravili iz ZDA na pot po Evropi. Moški ekipi težavnejši predeli v gorah in mesta brez klančin niso več predstavljali težav.
Bolezen
Kevan trpi za spinalno mišično atrofijo, ista bolezen pa je prizadela tudi njegovo sestro. Starši so se trudili, da bi onadva in njihov zdravi brat imeli srečno in normalno otroštvo. Kevan je hodil v srednjo šolo in na fakulteto, vendar je njegova fizična šibkost, ki je bila vsako leto hujša, močno vplivala na brezskrbna šolska leta.
Po poklicu je socialni delavec, specializiran za potrebe zapornikov. Hitro se je zaposlil in veliko pozornosti posvetil razvoju invalidov. “Zelo sem zadovoljen s tem, kar sem,” pravi. Prijatelji, na katere lahko vedno računa, igrajo veliko vlogo pri njegovem počutju.
Preberite še:
Otrok na invalidskem vozičku revnim vrstnikom podarja kolesa
Nositi prijatelja na hrbtu
Vedno so bili dobra ekipa in leta 2015 so načrtovali potovanje po Evropi. Težko si predstavljamo Kevana kot del ekipe, če pomislimo, da potovanje vključuje divje poti, ki niso turistično urejene. Bi morali zato spremeniti načrt potovanja? Bi bilo bolje, če bi Kevan ostal doma?
Odgovor na vse dvome je bila ideja, da bi prijatelja nosili na hrbtu. S svojim trudom so dokazali, da ima solidarnost največjo moč za premagovanje težav. Kevan je lahko svet videl od zgoraj in dosegel prav vse. Po Evropi je napočil čas za Kitajsko, kamor so se zopet odpravili skupaj.
Kevan ne potrebuje samo pomoči pri nošenju, ampak tudi pomoč pri vsakodnevnih osnovnih opravilih. Prijatelji mu pomagajo vstati iz postelje, priti do stranišča in ga umivajo. “Čutim veselje in olajšanje, ko vidim, da se jim to ne zdi nič nenavadnega.”
Preberite še:
V Compostelo na invalidskem vozičku? “Vse bo v redu, uspeli bomo!”
“Svojega življenja ne bi zamenjal za nič na svetu,” pravi Kevan. V njegovem življenju veliko vlogo igra vera. “Ne glede na to, kaj se zgodi z mojim telesom, kar je pomembno, je moja duša. Ta pripada Jezusu. Zato svojega življenja ne bi zamenjal z nobenim,” pravi. Njegova prepričanja kažejo tudi njegov odnos do drugih ljudi.
Noče se ustaviti pri uresničevanju lastnih sanj, ampak ljudem želi pokazati, da lahko ljubezen in prijaznost premagata vse omejitve. Svojo zgodbo je delil v filmu in knjigi, skupaj s prijatelji pa je ustanovil organizacijo We carry Kevan (Nosimo Kevana). Kakor piše na spletni strani, je njihovo poslanstvo “spremeniti definicijo dostopnosti” in poudariti, da je ta odvisna predvsem od skupnih prizadevanj.
Preberite še:
Igračka Barbie po novem tudi na invalidskem vozičku
Podpirajo ljudi s podobnimi boleznimi kot Kevan in jih navdihujejo, da iščejo nove rešitve. “Invalidski voziček, ki ga imam, niti bolezen, ki je del mene, me ne definirata. Ne moremo sami naprej ne glede na to, ali gre za potovanje ali celo življenje,” razloži Kevan.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila poljska izdaja Aleteie. Prevod in priredba: Jezikovno Mesto.
Preberite še:
8 poročnih trendov za leto 2020
Preberite še:
5 neprijetnih situacij, ki jih lahko doživite v nosečnosti – in kako se z njimi spoprijeti
Preberite še:
“Želela sem, da bi me imeli radi, da bi mi povedali, da sem dobra, da sem vredna”
