Skavti pokažejo mladim, da se lahko imamo fajn ter se zabavamo brez alkohola in drogKatarina in Benjamin Kušar sta sestra in brat, voditelja volčičev v Stegu Ljubljana 2. Katarina je stara 19 let in študira ortotiko in protetiko na zdravstveni fakulteti. Je dobrodušna in nasmejana oseba, ki rada teče, fotografira in poje v študentskem zboru sv. Stanislava. Skavtinja je že 12 let. Benjamin je star 21 let in je študent 3. letnika medicine. Poleg skavtov je aktiven tudi na glasbenem področju – poje v študentskem zboru sv. Stanislava in igra klavir v dveh katoliških glasbenih skupinah. Svoje skavtsko poslanstvo opravljata z velikim žarom, veseljem in energijo.
Preberite še:
“Skavtstvo pusti pečat za vse življenje”
Kako in kdaj sta se prvič srečala s skavti?
Katarina: S skavti sem se prvič srečala v tretjem razredu osnovne šole. Spomnim se “prehodov” (prvega srečanja novih članov s celim stegom), kjer smo bili rahlo izgubljeni, skoraj najmlajši in najmanjši med skavti. In tako se je začela najina skavtska pot. Ko gledam nazaj, je bilo lažje začeti to pot z ljudmi, s katerimi si si blizu, kot pa čisto sam.
Benjamin: Kljub temu da so bili moj oči, stric in dedi povezani s skavti že od ustanovitve, sem imel prvi pravi stik s skavti šele, ko sem postal volčič. Spomnim se, da so mi starši ponudili, da bi šel k skavtom leto prej, a se nekako nisem pustil pregovoriti. Če zdaj pogledam nazaj, sem jim hvaležen, da so me takrat malo potisnili v skavtstvo. Ko pa sem videl, kako zelo je pri skavtih fajn, bi me težko kdo prepričal, da odneham.
Preberite še:
“Če ne bi bilo skavtov, bi bilo moje življenje popolnoma drugačno”
Kaj vaju pri skavtih nagovarja? Na kakšen način čutita, da lahko kot skavta konkretno spreminjata svet na bolje?
Katarina: S skavtstvom spremeniš svet na bolje na veliko načinov. Da si odgovoren državljan in kristjan, ki mu ni vseeno, kaj se dogaja s svetom, da skrbiš za svoje telesno in duševno zdravje. Ne smemo pozabiti na skrb za okolje, naravo okoli nas. Vse to je zelo lepo opisano v naši skavtski obljubi, kjer obljubimo, da si bomo z Božjo pomočjo prizadevali služiti Bogu in domovini, pomagati bližnjemu in upoštevati skavtske zakone. Ta lepo povzame lastnosti pravega skavta, te stvari pa zelo pripomorejo tudi k izboljšanju družbe.
Benjamin: Zdi se mi, da sem pri skavtih imel dve obdobji. V prvem sem bil bolj kot udeleženec. Takrat sem bil najbolj navdušen nad tem, da pri skavtih počneš stvari, ki jih drugje ne. Kuriš ognje, na njih skuhaš kosilo, greš sam za en dan na pohod, si ponoči pokonci in stražiš tabor … Navdušen sem bil nad tem “preživetvenim” delom v stilu Beara Gryllsa (vojak, inštruktor preživetja, pustolovec, ki je zaslovel z oddajami Človek proti divjini, op. a.), ki je takrat bil tudi moj velik vzornik.
Ko pa sem počasi prešel iz čete v klan, sem se začel spoznavati z bolj voditeljskim delom skavtstva. Začutil sem, da je zdaj čas, da tudi jaz skavtom začnem vračati, kar so mi oni dali. S tem se je začelo drugo obdobje skavtstva pri meni. Trenutno se najbolj počutim skavta, ko sem z mojimi volčiči.
Preberite še:
10 razlogov, zakaj zaposliti skavta
Zakaj skavti niso samo še ena popoldanska obveznost? Kaj je njihova dodana vrednost?
Katarina: Skavtstvo ni obveznost, ampak je način življenja. Skavti celostno vzgajamo otroke, spodbujamo jih k temu, da preživijo čim več časa v naravi, da razvijajo svoje talente, učimo jih, kako so lahko dobri prijatelji, brati, sestre, sinovi, hčere. Iz naših lastnih izkušenj vemo, kako je to obdobje lahko kdaj težko, še posebej v današnji dobi. Skavti otroke spremljamo na vseh stopnjah njihovega razvoja, jim dajemo oporo, na nek način smo voditelji otrokom, kot drugi starši.
Skavti tudi kažejo mladim, da se lahko imamo fajn in se zabavamo brez alkohola in drog. Spodbujajo k osebni in duhovni rasti. Trenutno se daje pri skavtih veliko poudarka na sovzgojo, kjer se mlade spodbuja k sodelovanju z nasprotnim spolom in k spoznavanju, kako se moški in ženska na raznih področjih dopolnjujeta. Zato seveda nastajajo tudi skavtski parčki. Zdi se mi, da nikjer drugje ne moreš pridobiti toliko znanja, kompetenc, prijateljstev, samostojnosti itd., ki so ti popotnica za odraslo življenje, kot jih pridobiš pri skavtih.
Benjamin: Mislim, da imamo pri skavtih toliko zanimivih aktivnosti za vsakega, da se zamotiš in niti nimaš potrebe, da bi iskal zadovoljstvo z nekimi substancami. Vsaj kolikor se jaz spomnim svojih let v četi in klanu, se je vedno nekaj dogajalo. Poleg tega se pri skavtih naučiš organiziranosti in dela v skupini. Tudi to sta vrlini, ki ju v vedno bolj egocentričnem svetu primanjkuje.
Osebno se kot voditelj trudim ustvariti skupnost. To je po mojem mnenju tista stvar, ki skavte ločuje od drugih krožkov. Sploh pri volčičih se kdaj zgodi, da ni bistvo srečanja, ki ga pripravimo, da se otroci kaj naučijo (kot recimo v glasbeni šoli), ampak je v ospredju izkušnja, ki so jo oni doživeli. Trudim se, da se otroci zavedajo, da niso skavti samo v času, ko imamo z njimi aktivnosti, ampak da so skavti lahko tudi doma, v šoli … To je poudarjeno sploh zdaj v času karantene, ko se ne moramo dobivati v živo. Zato smo voditelji otrokom napisali pismo z idejami, kako imeti skavte tudi doma.
Preberite še:
Skavtinja, ki pomaga sirskim otrokom
Kako usklajujeta svoje študijske obveznosti z obveznostmi skavtskih voditeljev? Starši smo zelo hvaležni mladim, ki darujejo svoj čas in energijo za tako dober namen!
Katarina: Res je, da skavti, še posebej če si voditelj, vzamejo kar precej časa. Ampak zdi se mi, da je vredno porabiti ta preostanek časa, ki nam študentom ostane, za nekaj tako lepega. Osebno z veseljem porabim čas, ki ga imam za skavte, za pripravo srečanj za otroke, saj me to osrečuje. Poleg tega pa mi pa otroci na srečanjih dajo tako veliko nazaj, da vem, da ta čas ni bil zaman porabljen.
Benjamin: Kdaj mi kdo od mojih prijateljev reče, kako mi uspe, da sem aktiven na toliko področjih, kljub temu da študiram kar naporno smer. V bistvu še sam ne vem vedno, kako mi uspe. Nekako se mi zdi, da mi ni problem porabljati časa za stvari, ki se mi zdijo pomembne in me osrečujejo. Čeprav včasih zato spim kakšno uro manj.
Kaj vama daje delo z mladimi? Je naporno in polno odgovornosti, a zagotovo prinaša tudi veliko lepega …
Katarina: Meni daje delo z mladimi vpogled v njihov svet, ki se je kar spremenil od takrat, ko sem bila jaz njihovih let. Hkrati pa mi otroci pomagajo, da se z njihovo domišljijo in igrivostjo vrnem v obdobje otroštva, kjer si lahko to, kar si. Lahko počneš najbolj nenavadne stvari, kot npr. igranje gosenic v spalnih vrečah, kar večina odraslih ne bi nikoli počela. Z delom in vzgojo mladih tudi sama rastem in hkrati krepim svojo potrpežljivost pri gruči neposlušnih volčičev. Poleg tega pa mi delo z otroki daje nekakšno znanje oz. izkušnje za vzgojo svojih bodočih otrok.
Benjamin: Priložnost, da si vsake toliko časa dam duška in pustim, da sem malo otročji. Recimo, da se našemim v backa Jona in se nato ves konec tedna zabavamo v hiški, ki smo jo preoblekli v hlev. Tako lahko za nekaj časa odmislim vse skrbi in se posvetim otrokom. Upam, da jih s svojim zgledom uspem navdušiti za skavte vsaj tako, kot so moji voditelji navdušili mene. Noro dober občutek je, ko ti kdaj starši povejo, s kakšnim žarom doma volčiči pripovedujejo o tem, kako so se imeli dobro na srečanju ali pa ko volčič pripelje v krdelo svojega prijatelja iz šole. Takrat se mi zdi, da sem uspel svet malo spremeniti na bolje.
Hvaležen nasmeh otrok je tisti, ki ti pove, da delaš dobro. Po drugi strani se tudi naučiš organizacije in kaj pomeni biti odgovoren za nekoga. Kar se mi zdi zelo dobra izkušnja za samostojno odraslo življenje in navsezadnje tudi ustvarjanje družine.
Preberite še:
Spreobrnjeni metalec na onkologiji. Na terapiji moli in evangelizira v bolnišnici
Kako si razlagata povečano zanimanje za skavte v Sloveniji zadnja leta?
Katarina: Zdi se mi, da so skavti postali bolj prepoznavni v javnosti. To pa je spodbudilo starše, da vpišejo svoje otroke k skavtom, kjer bi bili deležni stika z naravo in pristne vzgoje dobrih ljudi. V današnji dobi elektronike, socialnih omrežij in interneta so prenosne naprave okrnile človekovo sposobnost za socialne stike v živo, za preživetje v naravi brez telefona v žepu in domišljijo. Zato poskušajo starši, pa tudi nekateri najstniki, pripeljati nazaj trenutke, ki te izpolnijo veliko bolj kot gledanje videa na Youtubu ali drsanja po zaslonu.
Benjamin: Letos skavti v Sloveniji praznujemo 30 let obstoja, trend zanimanja za skavte pa narašča že nekaj zadnjih let. V zadnjih letih se je ustanovilo kar nekaj novih stegov, nekateri stegi imajo po dve četi, dve krdeli … Današnjim otrokom malo primanjkuje stika z naravo. Če je naša generacija preživljala veliko časa zunaj, poznejše vedno več časa preživljajo v družbi elektronskih naprav. Skavti so tako nek odmik od elektronskega sveta.
Preberite še:
Čez 30 in še pri tastarih
Preberite še:
Da bi se bolje borili proti virusom dihal, okrepite svoja pljuča
Preberite še:
Spreobrnjeni genij: “Ker sem rojen kot avtist, zelo dolgo nisem razumel smisla ljubezni”
