Vse, kar potrebujete, da boste cvetno nedeljo praznovali kar doma

Letos sicer ne bo blagoslova butaric in drugega zelenja po cerkvah, blagoslovimo pa jih lahko sami doma. Če si svoje butarice še niste izdelali, je nekaj namigov na spodnjih povezavah, čudovito pa je tudi različno zelenje, ki se spreminja glede na lokalne običaje po Sloveniji.

Lahko imamo celo procesijo z zelenjem – po stanovanju ali okoli domače hiše.

Preberite še:
Izdelajte domačo butarico. Zanjo potrebujete le nekaj pripomočkov

Preberite še:
Poglejte, kako se naredi butarico

Preberite še:
Kako naj doma blagoslovimo zelenje in butarice?

Nekaj priporočil:

• Kdor je sam, lahko besedilo le počasi prebere in se ustavi ob besedah ali odlomkih, ki so ga nagovorili, ali pa sodeluje pri sveti maši prek spleta.
• Dogovorimo se za čas, ko se bomo zbrali. Lahko je to že v soboto zvečer (vigilija) ali kadarkoli v nedeljo, verjetno pa je najustreznejši čas takrat, ko običajno greste v cerkev.
• Vključite vse prisotne ‒ glede na starost in zmožnosti.
• Nekdo naj pripravi prostor: kotiček, mizico ali kar družinsko mizo naj obda z dovolj stoli, prinese naj Sveto pismo ali natisnjena besedila iz tega članka, razpelo ali križ ali kakšno nabožno sliko. Prinesemo zelenje za blagoslov.
• Prižgete lahko tudi svečko.
• Če radi pojete, izberite pesmi vnaprej, pripravite inštrumente. Če ne pojete, si lahko predvajate katero od teh pesmi.
• Določite, kdo bo bogoslužje vodil (oče ali mama) in kdo bo bral katero od besedil. Pri bogoslužju cvetne nedelje beremo Kristusov pasijon. Razdelite si vloge. Sodelujejo lahko vsi, ki že znajo brati. Berimo ga počasi, da nam lahko besede sežejo do srca.

Preberite še:
Velika noč, kakršne še ni bilo. Škofje podali natančna navodila

6. postna nedelja ‒ cvetna nedelja

“Jaz sem vstajenje in življenje” Verjamete?

Voditelj:
Bratje in sestre,
na to cvetno nedeljo
nam okoliščine ne dovoljujejo,
da bi bili pri sveti maši cerkvi.

Toda vemo, da lahko tudi sami molimo v Njegovem imenu.
Jezus Kristus je tu med nami.
Verjamemo, da nam, ko beremo svete spise,
Božja beseda govori sama po sebi.
Njegova beseda je prava hrana za naša življenja.
Zato bomo tudi mi, povezani z vso Cerkvijo, prisluhnili Njegovi besedi.

Trenutek tišine

5. postna nedelja se imenuje tudi cvetna nedelja.
Jezus prihaja v Jeruzalem, kjer ga slovesno sprejmejo s palmovimi vejami.
On pa že ve, da gre tja trpet.

V teh dneh nas dosegajo novice o stotinah mrtvih zaradi virusa.
Pomagaj nam, Gospod, verjeti, da si ti resnično vstajenje.
Da si močnejši od vsake bolezni, strahu in smrti.
Da boš, tako kot si obudil prijatelja Lazarja, obudil tudi vse nas.
Vodi nas, da vsi pridemo do večne velike noči.

Po trenutku tišine vsi vstanemo in naredimo znamenje križa:

V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Amen.

BLAGOSLOV ZELENJA

Voditelj nadaljuje:

Že od začetka postnega časa smo pripravljali svoja srca s pokoro in dobrimi deli, danes pa smo se zbrali, da bi z vso Cerkvijo nekako vnaprej doživeli Kristusovo velikonočno skrivnost, to je njegovo trpljenje in vstajenje. V ta namen je Jezus slovesno prišel v svoje mesto Jeruzalem.
Z veliko vero in pobožnostjo se spomnimo tega zveličavnega vhoda in pojdimo za Kristusom. Po njegovi milosti prejemamo sadove križa in smo deležni njegovega vstajenja in življenjenja.

Molimo.
Vsemogočni Bog, blagoslovi (z roko naredi križ nad zelenjem) to zelenje, znamenje življenja in zmage.
Veseli bomo spremljali Kristusa kralja. Daj nam, da bomo mogli dospeti v večni Jeruzalem.
Po Kristusu, našem Gospodu.
Amen.

Voditelj z blagoslovljeno vodo blagoslovi zelenje.

EVANGELIJ

Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 21,1-11)

Če prostor to omogoča, sledi procesija.

Sledi bogoslužje kot običajno:

Voditelj prebere vstopni spev:
Pred veliko nočjo je prišel Jezus v svto mesto Jeruzalem. Otroci s palmovimi vejami v rokah so ga pozdravljali:
Hozana na višavah! Blogoslovljen, ki prihajaš, usmiljeni, dobri Gospod.

Glavna prošnja:

Vsemogočni večni Bog, po tvoji volji se je tvoj Sin, naš odrešenik, učlovečil in šel v smrt na križu, da bi nam bil zgled ponižnosti.
Iz njegovega trpljenja naj se učimo velikodušnosti in se veselimo vstajenja z njim,
ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj.
Amen.

Sedimo. Stoji le bralec Božje besede.

PRVO BERILO

Berilo iz knjige preroka Izaija (Iz 50,4-7)

Gospod Bog mi je dal jezik učencev, da bi znal krepiti omagujoče; zgodaj mi zbuja besedo, zgodaj mi zbuja uho, da prisluhnem kakor učenci. Gospod Bog mi je odprl uho in jaz se nisem upiral, nisem se umaknil nazaj. Svoj hrbet sem nastavljal tistim, ki so me bíli, svoje lice tistim, ki so mi pulíli brado. Svojega obraza nisem skrival pred sramotenjem in pljunki. Gospod Bog mi pomaga, zato se nisem dal zmesti. Zato sem narédil svoj obraz kakor kremen, saj sem vedel, da ne bom osramočen.

Poslušali smo Božjo besedo.
Bogu hvala.

PSALM 22

DRUGO BERILO 

Berilo iz pisma apostola Pavla Filipijanom (Flp 2,6-11)

Čeprav je bil Jezus Kristus v Božji podobi, se ni oklepal svoje enakosti z Bogom, ampak je sam sebe izničil, tako da je prevzel podobo hlapca in postal podoben ljudem. Po zunanjosti je bil kakor človek in je sam sebe ponižal, tako da je postal pokoren vse do smrti, smrti na križu. Zato ga je Bog povzdignil nad vse in mu podélil ime, ki je nad vsakim imenom, da se v Jezusovem imenu pripogne vsako koleno teh, ki so v nebesih, na zemlji in pod zemljo, in da vsak jezik izpove, da je Jezus Kristus Gospod, v slavo Boga Očeta.

Poslušali smo Božjo besedo.
Bogu hvala.

Voditelj: Kristus je za nas postal pokoren vse do smrti, smrti na križu. Zato ga je Bog povzdignil in mu podélil ime, ki je nad vsakim imenom.

EVANGELIJ

Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 26,14-75; 27,1-66)

Tedaj je šel eden izmed dvanajstérih, po imenu Juda Iškarijót, k vélikim duhovnikom in rekel: “Kaj mi hočete dati in vam ga izdam?” Ti pa so mu plačali trideset srebrnikov. Odtlej je iskal priložnost, da bi ga izdal.

Prvi dan opresnikov so prišli k Jezusu učenci in mu rekli: “Kje hočeš, da ti pripravimo velikonočno jagnje?” Dejal jim je: “Pojdite v mesto k temu in temu in mu recíte: ‘Učitelj pravi: Moj čas je blizu, pri tebi bom obhajal veliko noč s svojimi učenci.'” In učenci so storili, kakor jim je Jezus naróčil, in pripravili velikonočno jagnje.

Ko se je zvečerilo, je sédel z dvanajsterimi k mizi. Ko so jedli, je rekel: “Resnično, povem vam: Eden izmed vas me bo izdal.” Učenci so se silno užalostili in mu začeli drug za drugim govoriti: “Sem morda jaz, Gospod?” On pa je odgovóril: “Tisti, ki je z menoj pomôčil roko v skledo, me bo izdal. Sin človekov sicer odhaja, kakor je pisano o njem, toda gorje tistemu človeku, ki bo izdal Sina človekovega! Bolje bi bilo za tega človeka, da se ne bi rodil.” Juda, ki ga je nameraval izdati, je spregovóril: “Učitelj, sem morda jaz?” Dejal mu je: “Ti si rekel!” Medtem ko so jedli, je Jezus vzel kruh, ga blagoslôvil, razlômil, dal učencem in rekel: “Vzemite, jejte, to je moje telo.” Nato je vzel kelih, se zahvalil, jim ga dal in rekel: “Pijte iz njega vsi. To je namreč moja kri zaveze, ki se preliva za mnoge v odpuščánje grehov. A povem vam: Odslej ne bom več pil od tega sadu vinske trte do tistega dne, ko bom z vami pil novega v kraljestvu svojega Očeta.” In ko so odpeli hvalnico, so odšli proti Oljski gori.

Tedaj jim je Jezus rekel: “Vi vsi se boste to noč pohujšali nad menoj, kajti pisano je: ‘Udaril bom pastirja in razkropile se bodo ovce črede.’ Ko pa bom vstal, pojdem pred vami v Galilejo.” Peter mu je odgovóril: “Če se bodo vsi pohujšali nad teboj, se jaz ne bom nikdar pohujšal.” Jezus mu je rekel: “Resnično, povem ti: To noč, preden bo petelin zapel, me boš trikrat zatájil.” Peter mu je dejal: “Tudi če bi bilo treba umreti s teboj, te nikakor ne bom zatájil.” Tako so govorili tudi vsi drugi učenci.

Tedaj je prišel Jezus z njimi na kraj, ki se imenuje Getsémani, in jim rekel: “Sédite tukaj, medtem ko pojdem tja, da bom molil.” S seboj je vzel Petra in oba Zebedêjeva sinova. Začel se je žalostiti in drgetati. Tedaj jim je rekel: “Moja duša je žalostna do smrti. Ostaníte tukaj in bedite z menoj!” In šel je malo naprej, padel na obraz in molil: “Moj Oče, če je mogoče, naj gre ta kelih mimo mene, vendar ne, kakor jaz hočem, ampak kakor ti.” Nato je šel k učencem in videl, da spijo. Rekel je Petru: “Tako torej, eno uro niste mogli ostati budni z menoj? Ostanite budni in molíte, da ne pridete v skušnjavo! Duh je sicer voljan, a meso je slabotno.” Spet drugič je šel in molil: “Moj Oče, če ta kelih ne more mimo, ne da ga pijem, naj se zgodi tvoja volja!” Ko se je vrnil, je spet videl, da spijo, kajti njihove oči so bile težke. Pustil jih je, spet odšel in tretjič molil z istimi besedami. Nato je prišel k učencem in jim rekel: “Še vedno spite in počivate? Glejte, približala se je ura in Sin človekov bo izdan v roke grešnikov. Vstaníte, pojdimo! Glejte, tisti, ki me je izdal, se je približal.”

Medtem ko je še govóril, je prišel Juda, eden izmed dvanajstérih, in z njim velika množica z méči in kôli. Poslali so jo véliki duhovniki in starešine ljudstva. Izdajalec jim je dal znamenje in rekel: “Tisti je, ki ga bom poljubil; njega primite!” In takoj je stopil k Jezusu in rekel: “Pozdravljen, učitelj!” in ga poljubil. Jezus pa mu je rekel: “Prijatelj, po kaj si prišel?” Tedaj so pristopíli, položili roke na Jezusa in ga prijeli.

In glej, eden od Jezusovih spremljevalcev je iztegnil roko, potegnil svoj meč, udaril po služabniku vélikega duhovnika in mu odsekal uho. Tedaj mu je Jezus rekel: “Spravi meč na njegovo mesto, kajti vsi, ki primejo za meč, bodo z mečem pokončani. Ali misliš, da ne morem prositi svojega Očeta in bi mi takoj dal na voljo več kot dvanajst legij angelov, toda kako naj se potem izpolnijo Pisma, da se mora tako zgoditi?” Tisto uro je Jezus rekel množicam: “Kakor nad razbojnika ste prišli z mêči in kôli, da bi me prijeli. Dan na dan sem sedél v templju in učil, pa me niste prijeli.” Vse to pa se je zgodilo, da so se izpolnila Pisma prerokov. Tedaj so ga vsi učenci zapustili in zbežali. Tisti pa, ki so Jezusa prijeli, so ga odvedli k vélikemu duhovniku Kajfu, kjer so se zbrali pismouki in starešine. Peter pa je šel od daleč za njim do palače vélikega duhovnika. Vstopil je in sédel med služabnike, da bi videl konec.

Véliki duhovniki in ves véliki zbor so iskali krivo pričevanje zoper Jezusa, da bi ga usmrtili, vendar ga niso našli, čeprav je pristopílo veliko krivih prič. Nazadnje sta pristopila dva in rekla: “Ta je dejal: ‘Božji tempelj lahko podrem in ga v treh dneh spet zgradim.'” Tedaj je véliki duhovnik vstal in mu rekel: “Ne boš nič odgovóril na to, kar ta dva pričata proti tebi?” Jezus pa je mólčal. Véliki duhovnik mu je tedaj rekel: “Rotim te pri živem Bogu, da nam poveš, ali si ti Mesija, Božji Sin.” Jezus mu je dejal: “Ti sam si rekel. Toda povem vam: poslej boste videli Sina človekovega sedeti na desnici Vsemogočnega in priti na oblakih neba.” Tedaj je véliki duhovnik pretrgal svoja oblačila in rekel: “Bogokletje je izrekel! Kaj nam je še treba prič? Glejte, zdaj ste slišali bogokletje. Kaj se vam zdi?” Oni pa so odvrnili: “Smrt zasluži!” Nato so mu pljuvali v obraz in ga tolkli s pestmi. Drugi so ga udarjali in govorili: “Prerokuj nam, Mesija, kdo te je udaril.”

Peter pa je sedél zunaj na dvorišču. Neka dekla je stopila k njemu in rekla: “Tudi ti si bil z Jezusom Galilejcem.” On pa je vpričo vseh tajil in govóril: “Ne vem, kaj praviš.” Ko je hotel skozi vrata, ga je zagledala druga dekla in rekla tistim, ki so bili tam: “Ta je bil z Jezusom Nazaréčanom.” Spet je tajil, in sicer s prisego: “Ne poznam tega človeka!” Kmalu nato so tisti, ki so stali tam, stopili k Petru in mu rekli: “Zares, tudi ti si izmed njih, saj te tudi tvoja govorica izdaja.” Tedaj se je začel zaklinjati in prisegati: “Ne poznam tega človeka!” In takoj je petelin zapel. Peter se je spomnil besede, ki mu jo je rekel Jezus: “Preden bo petelin zapel, me boš trikrat zatájil.” In šel je ven in se bridko zjokal.

Ko se je zdanilo, so vsi véliki duhovniki in starešine ljudstva sklenili, da bodo Jezusa usmrtíli. Zvezanega so odpeljali in izročili upravitelju Pilatu. Ko je Juda, ki ga je izdal, videl, da so ga obsodili, se je skesal. Vélikim duhovnikom in starešinam je prinesel nazaj trideset srebrnikov in rekel: “Grešil sem, ker sem izdal nedolžno kri.” Oni pa so rekli: “Kaj nam mar? Ti glej!” Tedaj je vrgel srebrnike v tempelj, se oddáljil ter odšel in se obesil.

Véliki duhovniki so pobrali srebrnike in dejali: “Ne smemo jih dati v tempeljsko zakladnico, ker so cena krvi.” Posvetovali so se in zanje kupili lončarjevo njivo za pokopališče tujcev, zato se tista njiva do danes imenuje Njiva krvi. Tedaj se je izpolnilo, kar je bilo rečeno po preroku Jeremiju: “Pobrali so trideset srebrnikov, ceno ocenjenega, ki so ga ocenili Izraelovi sinovi, in so jih dali za lončarjevo njivo, kakor mi je naróčil Gospod.”

Jezusa so postavili pred upravitelja in upravitelj ga je vprašal: “Si ti judovski kralj?” Jezus je odgovóril: “Ti praviš.” Ko so ga véliki duhovniki in starešine obtoževali, ni nič odgovóril. Tedaj mu je Pilat rekel: “Ne slišiš, koliko pričajo zoper tebe?” Toda niti na eno besedo mu ni odgovóril, tako da se je upravitelj zelo čudil.

Ob prazniku pa je imel upravitelj navado, da izpusti ljudstvu enega jetnika, ki so ga hoteli. Takrat so imeli zloglasnega jetnika, ki mu je bilo ime Barába. Ko so se torej zbrali, jim je Pilat rekel: “Koga hočete, da vam izpustim: Barába ali Jezusa, ki se imenuje Kristus?” Vedel je namreč, da so ga izdali iz nevoščljivosti. Ko pa je sedél na sodnem stolu, mu je njegova žena poslala sporočilo: “Nič ne imej s tem pravičnim, kajti nocoj sem v sanjah veliko trpela zaradi njega.” Véliki duhovniki in starešine so pregovorili množico, naj zahtevajo Barába, Jezusa pa dajo umoriti. Upravitelj jim je odgovóril: “Koga od teh dveh hočete, da vam izpustim?” “Barába,” so rekli. “Kaj naj torej storim z Jezusom, ki se imenuje Kristus?” jim je rekel Pilat. Vsi so dejali: “Križan naj bo!” Rekel jim je: “Kaj je vendar hudega storil?” Oni pa so še bolj kričali: “Križan naj bo!” Ko je Pilat videl, da nič ne pomaga, ampak da hrup čedalje bolj narašča, je vzel vodo, si vpričo množice umil roke in rekel: “Nedolžen sem pri krvi tega človeka. Vi glejte!” Vse ljudstvo je odvrnilo: “Njegova kri naj pride na nas in na naše otroke!” Tedaj jim je izpustil Barába, Jezusa pa dal bičati in ga je izróčil, da bi bil križan.

Upraviteljevi vojaki so tedaj vzeli Jezusa s seboj v sodno hišo in zbrali okrog njega vso četo. Slekli so ga in ga ogrnili s škrlatnim plaščem. Iz trnja so spletli krono in mu jo dali na glavo in trstiko v njegovo desnico. Poklekováli so pred njim, ga zasmehováli in govorili: “Pozdravljen, judovski kralj!” In pljuvali so vanj, mu vzeli trstiko in ga z njo tepli po glavi. Ko so ga nehali zasmehovati, so mu slekli plašč, ga oblekli v njegova oblačila in odvedli, da bi ga križali.

Ko so šli ven, so naleteli na moža iz Ciréne, ki mu je bilo ime Simon. Prisilili so ga, da je nesel njegov križ. Ko so prišli na kraj, ki se imenuje Gólgota, kar pomeni kraj lobanje, so mu dali piti vina, pomešanega z žolčem. In pokusil je, a ni hotel piti. Ko so ga križali, so si z žrebom razdelili njegova oblačila. Sedeli so in ga tam stražíli. Nad njegovo glavo so dali napis o njegovi krivdi: “To je Jezus, judovski kralj.” Takrat sta bila skupaj z njim križana dva razbojnika, eden na desni in eden na levi.

Mimoidoči so ga sramotili, zmajevali z glavami in govorili: “Ti, ki podiraš tempelj in ga v treh dneh postaviš, reši samega sebe, če si Božji Sin, in stopi s križa!” Podobno so ga zasmehovali tudi véliki duhovniki s pismouki in starešinami ter govorili: “Druge je rešil, sebe pa ne more rešiti! Izraelov kralj je, naj stopi zdaj s križa in bomo verovali vanj. Zaupal je v Boga, naj ga zdaj reši, če ga ima rad, saj je rekel: ‘Božji Sin sem.'” Enako sta ga sramotila tudi razbojnika, ki sta bila z njim križana.

Ob šesti uri pa se je po vsej zemlji stemnilo do devete ure. Okrog devete ure je Jezus zavpil z močnim glasom: “Elí, Elí, lemá sabahtáni?” to je: “Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?”

Ko so nekateri, ki so tam stali, to slišali, so govorili: “Ta kliče Elija.” Brž je stekel eden izmed njih, vzel gobo, jo napójil s kisom, nataknil na trstiko in mu dal piti. Drugi pa so govorili: “Pústi, poglejmo, če ga pride Elija rešit!” Jezus pa je spet zakričal z močnim glasom in izdihnil.

(Pokleknemo in ostanemo nekaj trenutkov v sveti tihoti.)

In glej, zagrinjalo v templju se je pretrgalo na dvoje od vrha do tal. Zemlja se je stresla in skale so se razpočile. Grobovi so se odprli in veliko teles svetih, ki so zaspali, je vstalo. Po njegovem vstajenju so šli iz grobóv in prišli v sveto mesto ter se prikazali mnogim. Ko so stotnik in ti, ki so z njim stražili Jezusa, začutili potres in videli, kar se je zgodilo, so se silno prestrašili in govorili: “Resnično, ta je bil Božji Sin!”

Bilo pa je tam mnogo žená, ki so gledale od daleč. Od Galileje so spremljale Jezusa in mu stregle. Med njimi so bile Marija Magdalena in Marija, mati Jakobova in Jožefova, ter mati Zebedêjevih sinov. Ko se je zvečerilo, je prišel bogat mož iz Arimatìje, Jožef po imenu, ki je bil tudi sam Jezusov učenec. Stopil je k Pilatu in prôsil za Jezusovo telo. Tedaj je Pilat ukazal, naj mu ga izročijo. Jožef je telo vzel, ga zavil v kos čistega platna in polóžil v svoj novi grob, ki ga je bil vsekal v skalo. K vhodu v grob je zaválil velik kamen in odšel. Bili pa sta tam Marija Magdalena in ona druga Marija in sta sedeli nasproti grobu.

Drugi dan, to je po dnevu pripravljanja na praznik, so se véliki duhovniki in farizeji zbrali pri Pilatu in mu rekli: “Gospod, spomnili smo se, da je tisti slepar, ko je bil še živ, rekel: ‘Po treh dneh bom vstal.’ Ukaži torej, naj grob zastražijo do tretjega dne, da morda ne pridejo njegovi učenci, ga ukradejo in ljudstvu porečejo: ‘Vstal je od mrtvih.’ In zadnja prevara bo hujša od prve.” Pilat jim je rekel: “Saj imate stražo. Pojdite in zastražíte, kakor veste!” In oni so odšli, kamen zapečatili in grob zavarovali s stražo.

Nekaj minut ostanemo v tišini.

Vsi vstanemo in izpovemo vero:

Verujem v enega Boga,
Očeta vsemogočnega,
stvarnika nebes in zemlje,
vseh vidnih in nevidnih stvari. 

In v enega Gospoda Jezusa Kristusa,
edinorojenega Sina Božjega,
ki je iz Očeta rojen pred vsemi veki
in je Bog od Boga, luč od luči,
pravi Bog od pravega Boga, rojen, ne ustvarjen,
enega bistva z Očetom,
in je po njem vse ustvarjeno;
ki je zaradi nas ljudi in zaradi našega zveličanja prišel iz nebes.
In se je utelesil po Svetem Duhu
iz Marije Device in postal človek.
Bil je tudi križan za nas, pod Poncijem Pilatom je trpel in bil v grob položen.
In tretji dan je od mrtvih vstal,
po pričevanju Pisma.
In je šel v nebesa, sedi na desnici Očetovi.
In bo spet prišel v slavi sodit žive in mrtve,
in njegovemu kraljestvu ne bo konca. 

In v Svetega Duha, Gospoda, ki oživlja,
ki izhaja iz Očeta in Sina,
ki ga z Očetom in Sinom molimo in slavimo;
ki je govoril po prerokih. 

In v eno, sveto, katoliško in apostolsko Cerkev.
Priznavam en krst v odpuščanje grehov
in pričakujem vstajenja mrtvih in življenja v prihodnjem veku.
Amen.

PROŠNJE

Bratje in sestre! Prosimo Očeta, da na začetku tega tedna, največjega v zgodovini človeštva, ko je dal svojega Sina v odrešenje sveta, usliši naše prošnje.

Izrečemo prošnje, ki jih nosimo v srcu. Ne pozabimo moliti za papeža, vse trpeče, osamljene, bolne.
Na koncu vzkliknemo:Prosimo te, usliši nas!

Vsemogočni oče, naj se v tem tednu pridružimo trpljenju tvojega Sina, da bomo z njim tudi živeli.
To te prosimo po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

Voditelj povabi k molitvi očenaša:
V Duhu združeni z vso Cerkvijo molímo, kot nas je naučil Gospod Jezus:

Oče naš, ki si v nebesih …

Neposredno nadaljujemo:
Tvoje je kraljestvo, tvoja je oblast in slava vekomaj.

Voditelj povabi k pozdravu miru:
Pravkar smo povezali svoje glasove v molitev v Očetu.
Smo sinovi in hčere v Sinu.
V ljubezni, ki nas med seboj povezuje,
prenovljeni z Božjo besedo,
si izmenjamo gesto miru,
znamenje povezanosti,
ki ga prejemamo od Gospoda.

Drug drugemu se priklonimo, pomežiknemo, nasmehnemo ali drugače izrazimo naklonjenost.

Se usedemo.

DUHOVNO OBHAJILO

Voditelj:
Ker nismo pri sveti maši, ne moremo prejeti zakramentalnega obhajila.
Papež Frančišek pa nas vabi, da prejmemo duhovno obhajilo.
Cerkev nas uči, da je to sestavljeno iz goreče želje, da bi zaužili nebeški kruh
z živo vero, ki se izraža prek dobrodelnosti,
s katero smo soudeleženi pri sadovih in milostih zakramenta.
Vrednost duhovnega obhajila je zato odvisna
od naše vere v prisotnost Kristusa v evharistiji
kot vira življenja, ljubezni in edinosti,
ter od naše želje, da bi prejeli obhajilo, čeprav ga ne moremo.

Ko imamo vse to v mislih, vas vabim, da sklonimo glavo,
zapremo oči in misli osredotočimo na Gospoda.

Tišina

Voditelj:
Moj Jezus, verujem, da si navzoč v Najsvetejšem zakramentu.
Ljubim te nadvse in hrepenim po tem, da bi te prejel v svojo dušo.
Ta trenutek te ne morem prejeti zakramentalno, zato pa pridi v moje srce duhovno.
Sprejemam te, kot bi bil že tukaj, in se ti popolnoma predajam.
Nikoli ne dovoli, da bi se ločil od tebe. Amen.

Nekaj minut ostanemo v tišini v pogovoru z Jezusom.

V zahvalo lahko zapojemo kakšno pesem.

Vstanemo.

Voditelj:
Molimo.
Gospod, naš Bog, nasitil si nas s svetimi darovi. Zaradi smrti svojega Sina si nam dal upanje v to, kar verujemo.
Po njegovem vstajenju naj tudi dospemo do tega, kar upamo.
Po Kristusu, našem Gospodu.
Amen.

Bogoslužje lahko zaključimo s kakšno (Marijino) pesmijo.

Meditacijo ob današnjem evangeljskem odlomku in druge molitve za današnji dan lahko najdete v Magnificatu.

Želimo vam lepo, blagoslovljeno, upanja polno cvetno nedeljo!

Vir: Magnificat, Hozana

Preberite še:
Nisem odrešen zaradi najboljše šunke, odrešen sem tudi v karanteni

Preberite še:
“Vedno je vedel, kaj mladi potrebujejo, zanje je dal vse”

Preberite še:
Postnega časa še ni konec. Naj vas nagovorijo te pesmi