Aleteia
Sob, 26. septembra |
Sveta Kozma in Damijan
Blogi

Česa sem se naučil, ko je za nekaj časa zmanjkalo vode

Stone36 | Shutterstock

Luka Mavrič | Sat May 09 2020

"Če je kdo žejen, naj pride k meni in naj pije"

Pred časom so na naši cesti, kjer živimo, zaprli vodo. Popravljali so okvaro na vodovodu. Ker so nas o tem prej obvestili, smo si za tisti dve, tri ure naredili kar lepo zalogo vode. Napolnili smo nekaj večjih loncev, pa še dve vedri zraven, za vsak primer. Ker smo se dobro preskrbeli s to dragoceno tekočino, smo bili mirni.

OCEAN
Preberite še:
Drug drugemu vodnjak

Lahko smo kuhali, spirali posodo, pomivali …

Kmalu je potrkala na vrata soseda: “Ali pri vas imate vodo?” Spregledala je obvestilo, zato je ostala brez nje. Še dobro, da smo je natočili več in jo je dobila od nas.

Začel sem računati, koliko je bomo še potrebovali v naslednjih urah. Če se morda delavcem popravilo zavleče, jo bomo še zelo potrebovali. Ni druge, treba bo varčevati z njo. Najprej na stranišču: školjko se spira le za veliko potrebo! Neverjetno, kako dragocena postane ta tekočina, ko jo imaš le v omejeni količini. Skoraj pri vsaki stvari jo pogrešaš in upaš, da bo kmalu spet pritekla iz pipe. Delavci so potrebovali res skoraj eno uro več, nam pa se je zdela cela večnost. Kakšno olajšanje, ko smo končno lahko odprli pipe.

BAPTISM
Wirestock Images | Shutterstock

Zapiranje vode je podobno zapiranju cerkva

To zapiranje vode mi je prišlo na misel, ko sem razmišljal o zapiranju naših cerkva zaradi pandemije. Mnogi duhovniki se sprašujejo, kakšne bodo posledice tega zaprtja. Zdaj, ko se ukrepi rahljajo, po dolgih tednih končno spet lahko pristopimo k sveti maši in zakramentom. Sprašujem se, koliko smo to zares pogrešali, kot na primer pogrešamo vodo. Smo čutili lakoto in žejo po evharistiji, po živem srečanju z Bogom?

Verjamem, da se najde kdo, ki je v tem času odkril, da lahko nedeljsko mašo nadomesti s prijetnimi sprehodi ali kakšno drugo “zdravo navado”. Kdor je nedeljski obisk v cerkvi razumel predvsem kot pozitivno stvar, ni imel težav in je našel neko alternativo. Morda se tudi več ne bo vrnil v cerkev.

Za človeka, ki je lačen in žejen srečanja z živim Bogom, pa bo to edinstven dan in velik praznik. Prav gotovo, da vsi potrebujemo Boga, naj smo verni ali neverni. Ne čutimo pa vsi enake žeje po Njem. A porast ločitev med zakonci in družinskih stisk v tem času samo potrjuje, da Boga še kako potrebujemo. On ve, da v življenju ne moremo brez njega, kakor naše telo ne preživi brez vode. Zato nas vabi: “Če je kdo žejen, naj pride k meni in naj pije” (Jn 7,37). O, da bi ga bili žejni!

Podprite Aleteio!

Želimo si, da bi bila Aleteia vsakomur prosto dostopna. Ne zahtevamo registracije oziroma prijave. Trudimo se omejevati oglase, da ne bi bili preveč moteči, in, kolikor je mogoče, omejujemo stroške.
Vaši velikodušni darovi v podporo Aleteii bodo omogočili, da bodo desettisoči še naprej lahko brezplačno uživali v Aleteijinih vsebinah, ki ljudem lepšajo življenje, izobražujejo, spodbujajo in širijo dobro.
Aleteia želi služiti svojim bralcem in jim nuditi to, kar jih bogati. Da bi to lahko čim boljše počeli tudi v prihodnje, vas prosimo za finančno podporo.

Hvala že vnaprej!

Urška Leskovšek,
urednica Aleteie Slovenija

Tags:
koronavirusosebna rastvera
Top 10
Ločila
Jana Podjavoršek
Ločila sta se, potem pa je prišlo vprašanje: ...
GIACOMO MARIA ACETI,
Silvia Lucchetti
Ta otrok, ki je umrl 14 mesecev po rojstvu, š...
BLESSED MARTYRS OF NOWOGRODEK
Jarosław Kumor
11 redovnic se je prostovoljno podalo v smrt ...
Martin Golob
Martin Golob izdaja skrivnost slastnih pic, k...
PIO
Tereza Mohar
Strah je hujše zlo od zla samega. 12 misli pa...
CO CZYNI KOBIETĘ PIĘKNĄ
Tina Martinec Selan
Možje, to so stvari, ki jih vaša žena počne v...
Lojze Grčman
Primož Roglič od strahovitega padca v Planici...
Več
E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.