Prejmite Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naročite se tukaj!
Začnite svoj dan z dobrim, lepim in resničnim. Naročite se na Aleteijine e-novice!
Naroči me!
Aleteia

Kako se lotiti odkrivanja Slovenije: od skritih biserov do družinskih enodnevnih izletov

TINA MARTINEC SELAN | ALETEIA
Deli

Ko bomo hodili na izlete, imejmo v mislih tole misel: “Zavedati se moramo, da čim stopimo iz svojega stanovanja, smo že gostje”

Težko je zaobseči vsa področja udejstvovanja in zanimanja Petra Skoberneta. Po izobrazbi je biolog, pri čemer je botanika njegova velika strast. Je naravovarstvenik, taksonom, neverjeten poznavalec Slovenije in njene naravne dediščine, planinec, jamar, fotograf, avtor številnih knjig in še večjega števila strokovnih člankov, predavatelj, občasno se prelevi tudi v turističnega vodiča …

40 let je deloval na področju varstva narave, leto in pol je opravljal tudi funkcijo v. d. direktorja Triglavskega narodnega parka. Svoj pečat je pustil pri opredelitvi številnih naravnih znamenitosti in pojavov: slapov, sotesk, jam. V zadnjem času se lahko posveča tistim projektom, ki so mu v veliko strast in veselje.

Z možem in očetom štirih odraslih otrok smo se pogovarjali o lepotah Slovenije, njenih manj znanih znamenitostih ter o prednostih in slabostih domačega izletništva.

Zakaj se vam zdi tako pomembno, da poznamo Slovenijo?
Ko spoznavaš svojo deželo, se vraščaš vanjo. Posledica tega pa je, da ti ni vseeno in ko se je treba odločati, to vpliva na tvoje odločitve. To mislim v najširšem smislu. Ni ti več vseeno za naravo, ni ti vseeno za kulturo, zato se mi zdi tudi pomembno, da se čim več ljudi “vraste”. Potem nisi več samo deklarativno za ohranitev narave, pač pa ugotoviš, da si del tega sistema in da seveda ne boš škodil samemu sebi. Če tega spoznanja nimaš, pa se raje odločaš za druge koristi.

Enako velja za upoštevanje kulturne krajine, ki je nastajala skozi stoletja naših prednikov in je marsikje v nevarnosti, da izgine. Vidimo nenavadne barve fasad na hišah, arhitekturo, ki ne spada v neko okolje, industrijske cone kar povsod in podobno. Do tega prihaja, ker nam dostop do energije in pohlep omogočata, da navidezno izstopamo iz narave. Vraščanje nazaj v naravo in v zgodovino je po mojem mnenju edina pot, da se stvari lahko spreminjajo.

MARTA SKOBERNE

Ali obstajajo kakšne skrite pasti t. i. enodnevnega turizma?
Slovenija je neverjetno praktična za enodnevni turizem. Kratke razdalje, v eni uri si skoraj povsod. S tem seveda obremeniš infrastrukturo, če s sabo vzameš tudi domačo malico, nima lokalni turizem (gostinstvo) nič od tebe kot izletnika … Slovenci imamo tudi t. i. skandinavski princip prostega dostopa. Moramo se zavedati, da je prosto gibanje po naravi, tudi po zasebnih posestih, recimo gozdovih in podobno, izjemna svoboščina, ki drugod po svetu ni povsod samoumevna.

Zavedati se moramo, da čim stopimo iz svojega stanovanja, smo že gostje. Velja za sprehajanje po gozdovih, kmetijskih površinah, po mestih, povsod. Povsod smo gosti. Tudi če ne gremo k nekomu konkretno na obisk, gremo na obisk v naravo, v neko lokalno skupnost in se moramo temu primerno obnašati. Ta občutek nam malo manjka, zato včasih pustimo avto kar kjerkoli, poberemo v gozdu vse, kar vidimo in nam je všeč, … Pri tem se ne zavedamo, da je to last nekoga; naj bo last nekega konkretnega lastnika ali pa države.

Primer: Če nas nekdo povabi k sebi v stanovanje, ne gremo do njegovega akvarija z ribami in si v njem operemo lase. Poudarim naj občutek obzirnosti, o katerem je govoril tudi že papež Frančišek. Za vsako stvar se moram vprašati: “Smem?” To velja v odnosu do ljudi, narave, nakupovanja, … Za vsako stvar je treba premisliti o posledicah svojega dejanja. Če se obnašamo obzirno in odgovorno, izletništvo ni problem.

Kam z majhnimi otroki na enodneven izlet, da odkrijemo še kaj novega?
V Beli krajini je sijajna stvar izvir reke Krupe. Zelo lep in slikovit, zraven lahko malo posedimo, pazimo le, da nam kakšen majhen otrok ne pade v vodo. Okrog potem lahko pogledamo še kaj.

V vzhodni Sloveniji je veliko debelih dreves in zanimivih izvirov, denimo izvir pri Cankovi. Krasna stvar so Mrtvice pri reki Muri, vendar je lahko poleti, ko je tam ogromno komarjev, precej neprijetno. V Slovenskih goricah je čudovita mofeta, vodni izvir, v katerem brbota ogljikov dioksid. V Ivanjševcih je urejen naravni izvir slatine, tam je območje številnih jezikoslovcev, ki so vplivali na razvoj slovenskega jezika.

Na Notranjskem gremo lahko do Rakovega Škocjana in gremo po krožni poti, ki traja približno eno uro, na njej je marsikaj zanimivega. Rakov Škocjan je sicer precej poznan in na lep dan je lahko tam že precejšnja gneča.

Blizu Žerovnice pri Cerknici lahko pogledamo izvir Šteberka, ki je zanimiv tudi za otroke, v bližini pa so tudi ruševine gradu Šteberk. S to lokacijo je povezana legenda o nesrečno zaljubljenem paru šteberškega mladeniča in karlovške deklice – podobna zgodbi o Romeu in Juliji, le da je ob njuni tragični ljubezni nastalo še Cerkniško jezero …

MARTA SKOBERNE

Kaj pa so skriti biseri Triglavskega narodnega parka?
Pokljuška soteska je manj znana, čudovita, z galerijami kraljeviča Andreja. Marsikdo ne pozna slikovitega Malega Peričnika, ki je le nekaj minut vzpona nad slapom Peričnikom v dolini Vrata. Na bohinjski strani naj omenim ostanke morene pod slapom Savice, tako da v soteski vidimo ogromne balvane – izreden pogled, ki ga malokdo pozna, morda tudi zato, ker je za ogled potreben kanček iznajdljivosti in predvsem previdnosti.

Na tolminski strani Triglavskega narodnega parka pa bi za družinske izlete ali počitnice priporočal Soško pot, ki jo lahko prehodimo v več ločenih segmentih. Začnemo pri izviru Soče in gremo do centra Triglavskega narodnega parka v Trenti in nato nadaljujemo ob Soči navzdol.

MARTA SKOBERNE

Letos se bo marsikatera slovenska družina odpravila na počitnice po Sloveniji. Imate kakšno posebno priporočilo, kam iti?
Kot sem že omenil, je v Sloveniji tako, da kamorkoli greš, imaš v okolici nekaj kilometrov številne zanimivosti. Treba je le nekaj iznajdljivosti in poguma.

Kamorkoli se usmerimo, na Kozjansko, na Pohorje, na Solčavsko, Škofjeloško hribovje, … se najde resnično veliko zanimivosti ali pa slikovita kulturna krajina (Haloze, Goričko, Dolenjska). Vedno več je odličnih ponudb na turističnih kmetijah, kjer so navadno domače živali, ki so za majhne otroke že same po sebi atrakcija. Tudi ni nujno, da imamo že vnaprej vse načrtovano, lahko se odločamo iz dneva v dan, kaj bomo pogledali v okolici, povprašamo domačine …

Se vam zdi pomembno, da otroke vzgajamo v duhu spoznavanja naše dežele in njene dediščine? Ste s svojimi otroki hodili na izlete?
Mi smo veliko hodili na izlete. Ne bom rekel, da je bilo izletništvo v tistem času pri mojih otrocih vedno sprejeto z navdušenjem – takrat to ni bila ena izmed najbolj privlačnih stvari. Odkar je 8. februar državni praznik, si na ta dan družinsko ogledamo nekaj iz slovenske nature in kulture.  Ko so bili otroci majhni, je bila udeležba obvezna (smeh). Pa niso bili vedno navdušeni.

Zanimivo pa je, da odkar so odrasli, je udeležba na družinskem izletu za kulturni dan večja! Otroci v otroštvu dobijo neko osnovo, potem se pa odločajo sami. Ampak veliko večja možnost za to, da bodo ljubili deželo in radi hodili po njej, je, če smo jih kot otroke navajali na to.

MARTA SKOBERNE

Kaj vam pomeni narava, stvarstvo?
Zaradi načina življenja izgubljamo občutek, da smo del stvarstva. Gre za dve temeljni drži, ena je občudovanje in obzirnost, da se zavedamo, da gre za Božje delo. Iz tega se rodi naš odnos, zavedanje, da sem del tega in da sem odgovoren za svoje odločitve.

Druga drža pa je drža slavljenja in hvaležnosti. Če je človek veren, ima poleg tega, da se mora obnašati kot gost, dodatno odgovornost – zavedanje, da gre za stvarstvo. Že drža obiskovalca me zavezuje, ne glede na versko prepričanje, in bi morala zadostovati.

Sveti Frančišek Asiški ni nikoli govoril o varstvu narave, pač pa o odnosu do narave in Stvarnika. Skupaj s stvarstvom je slavil Boga. Ko imaš enkrat to držo, proti stvarstvu sploh ne moreš delati, pač pa se zavedaš, da z vsako odločitvijo vplivaš nanj in želiš vedno bolj živeti skladno z naravo. Izleti so za rast v to smer pomembni sprožilci, treba pa je tudi biti odprt v zaupanju v Svetega Duha, ki veje tam, kjer hoče.

 

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.