“Dobro si naredil”
Omogočite delovanje Aleteie tudi v prihodnje in nas podprite. Naša prihodnost bo tudi vaša.
Marsikdo bi na vprašanje, česa je bilo v njegovem življenju več, pohval ali graj, kar takoj odgovoril, da je bilo graj seveda več. Morda kdaj to ne velja popolnoma, veliko stran od resnice pa večinoma ni.
Veliko bolj smo se navajeni pritoževati, da kaj ni dobro narejeno, da bi bilo treba narediti drugače ali kaj podobnega, kot preprosto reči, da je bilo to narejeno dobro. Tudi če je to res in o tem ni nobenega dvoma. In ker smo sami v otroštvu doživljali to tako, se tako vedemo tudi sami do ljudi, s katerimi skupaj živimo.
Preberite še:
Kako doseči, da bo pohvala učinkovita?
Vesel očetove pohvale
Fant, ki počasi že zapušča puberteto, je navdušeno pripovedoval, kako ga je oče pohvalil za delo, ki ga je med počitnicami opravil v hiši. Do sedaj sploh ni bil navajen, da bi ga starši pohvalili. Vedno so samo godrnjali, kako mora kaj popraviti in kako upajo, da se bo počasi tega naučil. Tokrat pa je bila očetova reakcija čisto drugačna. Sklenil je, da se bo v prihodnje še bolj potrudil. Tako vesel je bil očetove pohvale.
Ta fantova pripoved se mi zdi zelo tipična za okolje, v katerem živimo. Tako težko nam je izreči pohvalo za neko dobro opravljeno delo. Pa naj gre za sozakonca, za otroke ali za koga drugega v našem okolju. Včasih se vedemo skoraj tako, kot da se to ne spodobi, da ob pohvali drugi ne bo imel motivacije za dobro delo.
Preberite še:
Zakaj nam je tako težko sprejeti pohvalo?
Ne smemo skopariti
V resnici pa je tako, da vsi potrebujemo tudi pohvalo za dobro opravljeno delo. Ta pohvala naj bo iskrena. Izrecimo jo takrat, ko je delo res dobro opravljeno. Zavedati se moramo, da bi vsaka stvar lahko bila še boljša, pa seveda tudi veliko slabša. Ne smemo pričakovati idealnega rezultata, ker tega skoraj ni. Pohvalo zasluži solidno opravljeno delo, pa seveda tudi ves napor, ki je bil v to delo vložen.
Prav je, da smo v svojih pohvalah iskreni, da ne hvalimo samo zaradi lepšega, kar tako, v resnici pa si mislimo čisto drugače. Ne smemo pa skopariti s pohvalo takrat, ko prihaja iz srca, ko jo drugi res zasluži. Morda se moramo tega včasih še učiti. Vendar je vredno, da to delamo. Naše skupno življenje bo veliko lepše, če bomo to znali.
Prispevek je bil najprej objavljen v tedniku Družina, letnik 69, številka 25.
Preberite še:
Kaj pa, če je raztresenost med molitvijo v resnici milost?
Preberite še:
“Primerjam se z drugimi materami”
Preberite še:
Da bi pomagali otroku odkriti njegovo lastno vrednost, se osredotočite na te 3 stvari
