Prejmite Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naročite se tukaj!
Začnite svoj dan z dobrim, lepim in resničnim. Naročite se na Aleteijine e-novice!
Naroči me!
Aleteia

Edini trije rojstni dnevi, ki jih obhajamo v bogoslužnem koledarju

THE BIRTH OF Saint John THE BAPTIST
Deli

Svetnikov se običajno spominjamo na dan njihove smrti (rojstvo za nebesa), poznamo pa nekaj izjem

Za ogled fotogalerije kliknite tukaj

Cerkev vse bogoslužno leto obhaja godove svetnikov, ti datumi pa običajno zaznamujejo dneve, ko so svetniki umrli in se rodili za večno življenje. Med izjeme recimo sodita bogoslužni spomin sv. Janeza Pavla II., ki ga vsako leto obhajamo 22. oktobra, na obletnico njegove izvolitve na papeški položaj, ali pa bogoslužni spomin sv. Zelije in Ludvika Martina, ki ga obhajamo na datum obletnice njune poroke.

Kljub temu pa se Cerkev v bogoslužnem koledarju spominja treh rojstev: Jezusovega (25. decembra), Marijinega (8. septembra) in rojstva Janeza Krstnika (24. junija).

Jezusovo rojstvo

Jezusovo rojstvo je za katoličane seveda osrednji praznik, saj zaznamuje dan, ko je svet ugledal obličje učlovečenega Boga. Jezusov rojstni dan devet mesecev prej dopolnjuje praznik Gospodovega oznanjenja Mariji, 25. marca, ko se spominjamo trenutka dejanskega učlovečenja: ob angelovem oznanjenju je bil Jezus spočet v Marijinem telesu.

Marijno rojstvo

Katoličani slovesno obhajamo tudi rojstni dan Device Marije. Prav tako kot je božič povezan s praznikom devet mesecev pred Jezusovim rojstvom, se tudi rojstva Device Marije devet mesecev pred tem spominjamo s praznikom brezmadežnega spočetja, ki ga obhajamo 8. decembra – takrat praznujemo dejstvo, da je bila Marija brez greha od prvega trenutka, ko je bila spočeta v telesu svoje matere sv. Ane. Marija je Brezmadežno spočetje.

Janez Krstnik

Rojstni dan sv. Janeza Krstnika ima prav tako zelo bogato simboliko. Znova lahko zaznamo povezavo med datumi: Janezov rojstni dan obhajamo šest mesecev pred božično vigilijo, kajti angel Gabrijel je Mariji povedal, da je njena sorodnica v šestem mesecu nosečnosti. To pomeni, da je Janez pol leta starejši od Jezusa.

Janez je bil – skupaj s svojo materjo – seveda deležen posebne Marijine skrbi. Komaj noseča z otrokom, spočetim od Svetega Duha, “je Marija vstala in se v naglici odpravila v gričevje, v mesto na Judovem. Stopila je v Zaharijevo hišo in pozdravila Elizabeto. Ko je Elizabeta zaslišala Marijin pozdrav, se je dete (torej Janez Krstnik, op. a.) veselo zganilo v njenem telesu.” Elizabeta je svoji mladi sorodnici povedala, kaj se je zgodilo: “Glej, ko je prišel glas tvojega pozdrava do mojih ušes, se je dete v mojem telesu od radosti zganilo.”

Cerkveno izročilo pravi, da je bil med srečanjem s svojim sorodnikom še pred njunim rojstvom Janez poln Svetega Duha, zato se je že rodil očiščen izvirnega greha. (V Evangeliju po Luku (1,15) beremo, kako je angel Gabrijel Janezovemu očetu Zahariji napovedal, kaj se bo zgodilo: “Že v materinem telesu bo napolnjen s Svetim Duhom.”)

V spodnji fotogaleriji si lahko ogledate ostanke Herodove trdnjave, kjer naj bi po izročilu obglavili Janeza Krstnika.

 

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.