Redovnice živijo v isti skupnosti in pričajo, da nas Bog vse kliče k svetostiSkupnost kongregacije sester Jagnjeta pogosto preseneča mnoge, saj združuje mlade ženske z Downovim sindromom, ki se želijo posvetiti Bogu.
Sestre, ki sestavljajo to skupnost, sprejemajo kontemplativno versko poklicanost po karizmi svetega Benedikta (z znanim geslom Ora et labora – Moli in delaj) in navodila svete Terezije Deteta Jezusa, znane pod geslom Mala pot.
Preberite še:
Redovnice, ki so postale senzacija na družbenem omrežju TikTok
Vsi smo poklicani k svetosti
Sestre živijo v isti skupnosti z drugimi sestrami, ki nimajo Downovega sindroma. Imajo enaka pravila, s svojim življenjem pa pričujejo, da nas Bog vse kliče k svetosti.
Skupnost sta leta 1985 ustanovili dve sestri: mati Line, sedanja voditeljica redovne skupnosti, in sestra Veronique, mlada ženska z Downovim sindromom, ki je danes posvečena sestra. Kot mlado dekle si je želela vstopiti v redovno skupnost, a je niso hoteli sprejeti v nobeno od skupnosti, ker niso bile pripravljene sprejeti pripravnice z omenjenim sindromom.
Preberite še:
To je najstarejša redovnica na svetu. Dopolnila je 116 let
Združenje laičnih vernikov
Nova skupnost se je prilagodila sestri Line in monsinjor Jean Honoré, takratni nadškof v Toursu, jo je leta 1990 prepoznal kot javno združenje laičnih vernikov. Škof monsinjor Armando Maillard je decembra 2011 dokončno odobril ustanovitev Inštituta malih sester Jagnjeta. Ob praznovanju svetih maš in drugih zakramentov skupnost prejme pomoč benediktinskega samostana iz Fontgombaulta.
Škof Pierre Plateau je ob 20. obletnici ustanovitve skupnosti redovnicam dejal: “Jezus vas je poklical, ker vas ljubi, verjetno zato, ker želi, da vaša majhna skupnost pokaže svetu, ki je nagnjen k sebičnosti, da je Bog nežen do vseh, ki ga prepoznajo, ter da so tudi majhni sposobni pokazati veliko ljubezni, morda še več kot ostali. To je vaš način sporočanja veselega oznanila.”
Na to nas opominja tudi okrožnica Evangelium Vitae papeža Janeza Pavla II. nas tudi spominja na to: “Pogum in vedrina, s katero številni naši bratje in sestre, ki trpijo zaradi resnih okvar, zares sprejemajo svoj obstoj, ko jih sprejmemo in ljubimo. Predstavljajo posebno učinkovito pričevanje o pristnih vrednotah, ki izpolnjujejo življenje tudi v težavnih pogojih, in je dragoceno zanje in za druge.”
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila italijanska izdaja Aleteie. Prevedel in priredil Tomaž Kavčič.
Preberite še:
Veste, kaj bi morali vsak dan reči svojemu zakoncu?
Preberite še:
Kaj nas lahko o pravi ljubezni naučita lika iz Prevzetnosti in pristranosti
Preberite še:
Kako se otresti sramu in negotovosti, ki se nabirata v nas
