Kakšen je moški po Jezusovem vzoru?
Steve Telzerow, Američan nizozemsko-poljskih korenin, je koordinator tečajev Ljubezen in spoštovanje za Slovenijo po programu dr. Emersona Eggerichsa, voditelj društva in založbe Zaživi življenje, ki je izdala več uspešnic (Divji v srcu, Ljubezen in spoštovanje …).
V Sloveniji živi od junija 1993, je pastor Evangelijske cerkve, poročen in oče treh otrok.
Preberite še:
6 korakov, kako moškemu izkazati spoštovanje
Kaj nam o liku moškega pove Sveto pismo in kakšen naj bi bil mož po Božjem srcu?
Ključna stvar moškosti je v tem, da nosi Božji pečat, njegovo podobo. Ravno tako ženska, ampak nista si enaka! Vsak ima specifične lastnosti. V Svetem pismu je od Adama in Eve naprej mnogo zgodb, ki nam pomagajo razumeti moškost.
Zame je največji lik pravega moškega Jezus sam. Jezus je velik borec. Pripravljen je bil pustiti svoje mesto v nebesih, prevzeti človeško podobo moškega in biti do te mere ubogljiv svojemu Očetu, da je za nas žrtvoval svoje življenje. Na svetu je videl velik problem, našo grešnost, za katero ni bilo druge rešitve kot to, da Bog sam prevzame celotno “krivdo” oziroma “kazen” za naše postopke. Ko je Bog Oče vprašal, kdo bo vstopil v to razpoko, je Jezus dvignil roko in rekel: jaz bom.
V Jezusu sem spoznal glavno lastnost zrelega moškega: da je pripravljen svojo moč in svojo svobodno voljo uporabiti v korist drugih. Šele s tem odkrije svojo pravo moč. Pri tem je še pomembno, da moški doživi potrditev od svojega očeta. Če je ne dobi od naravnega očeta, hvala Bogu, ima tudi možnost, da se obrne na nebeškega in ta Oče bo zagotovo zapolnil to praznino, to vrzel. To se mi zdi, da je začetek prave moškosti po Božjem srcu.
Preberite še:
Kakšen je pravi moški?
Kaj moške, ki smo poročeni, o zakonski ljubezni uči Sveto pismo?
Uči nas veliko, vendar mislim, da je najprej treba razumeti razliko med moškim in žensko. Zdi se mi, da je danes prevladujoča barva partnerskih odnosov preveč rožnata. Kultura intimnosti favorizira ženske, ki si želijo predvsem dajati ljubezen in prejemati ljubezen. Toda odnos gradita dva. V njem je še druga oseba, ki ji je ljubezen seveda pomembna, ampak je njegov seznam potreb povsem drugačen, saj si želi predvsem spoštovanja.
Sveto pismo to razliko lepo osvetli, ko nagovarja može, naj ljubijo svoje žene (Ef 5,25), žene pa, naj spoštujejo svoje može (Ef 5,33). Torej imamo moški in ženske različen seznam temeljnih potreb v odnosu. Na primer, večina žena si želi pogovor. Še kako smo se na začetku zveze radi pogovarjali z našimi dekleti, da bi jih pridobili! Toda na vrhu našega seznama potreb je nekaj drugega, in sicer pohvala, občudovanje. Mene je moja Barbara na začetku zveze gledala s tako občudujočim pogledom, da sem se počutil kot Superman, Batman, Ironman in Spiderman v eni osebi! Oba seveda pričakujeta, da bo tako ostalo tudi po poroki.
Preberite še:
“Moški si pogosto samo v spolnosti dovoli pokazati svojo potrebo po telesni bližini”
Toda po poroki pogosto zmanjka tako pogovorov kot občudovanja …
Da, ravno to je razlog, zakaj odnos naenkrat ni več tako izpolnjujoč kot na začetku. Njej se zdi, da mu zanjo ni več mar. To seveda ni res in je napačno sklepanje. Enako se godi, ko se žena začne pritoževati nad odnosom in kritizirati moža. Ob tem se on počuti napadenega in kaj običajno stori? Raziskave so ugotovile, da se 85 odstotkov moških zakoncev spontano odloči za umik. Žal ne razumejo, da je to dejanje v njenih očeh sovražno.
Zato na tečajih Ljubezen in spoštovanje poskušamo osvetliti dinamiko teh, sicer naravnih reakcij. Ko med zakoncema pride do napetosti, bi oba morala storiti nekaj, kar ni povsem naravno in spontano. Potrebujeta nekaj ključnih spoznanj: kaj se dogaja pri mojem možu, kaj se dogaja pri moji ženi? V roke prejmeta “prevajalnik”, da bi bolje razumela te odzive in se izognila napetostim.
Preberite še:
Od poroke prek varanja in hladnosti do trdnega zakona
Ali napetosti povzročajo tudi spremenjene družbene okoliščine? Stoletja je bila vloga moškega jasna: šel je lovit za hrano, fizično je garal za prihodke … Danes tudi žene hodijo v službo in možje moramo prevzemati skrb za gospodinjstvo. Se je ta vloga spremenila?
Ja, v zgodovini so šli dobesedno “lovit” svojo večerjo, danes jo “lovimo” kvečjemu v trgovini … Toda ne glede na zunanje okoliščine, ki so moško vlogo oblikovale skozi stoletja, verjamem, da moški tudi danes želi biti spoštovan kot vodja doma, kot nekdo, ki ima besedo.
Za moškega je še pomembno, da je v svoji službi uspešen, saj svojo predanost ženi in otrokom dokazuje s tem, da za družino veliko dela. Toda ravno to v njej povzroča napetost, ker njegovo predanost družini ne definira na podlagi tega, kar on dela za družino, ampak kaj dela z družino. Ena sama črka razlike naredi veliko gorja. Zanjo je bistvenega pomena, da ne izkazuje prezira do tistega, kar on počne za družino.
Dovolj bo, da v komunikacijo vnese malenkostni popravek. Na primer, namesto da ga kritizira: “Kje si toliko časa? Spet samo delaš! Nič nimaš časa za otroke …”, naj mu pove: “Joj, sem ti tako hvaležna za vse, kar delaš za nas. Dobesedno garaš …” Šele potem: “Imam občutek, da naš Janez potrebuje pogovor s tabo. Zdi se mi, da mu z svojim načinom ne uspevam prav spregovoriti …” Kar pa zadeva konkretno delitev dela v družini, je ta stvar dogovora. Opažam, da je po naših domovih to vprašanje urejeno precej različno in tukaj nimam enotnega recepta. Midva z ženo pa imava pregovor: “Če dva naredita, dva skrbita.”
Preberite še:
“Vzgoja otrok je tudi ljubezen med nama. Otrok išče ljubezen med staršema”
Imamo slovenski in ameriški zakonci podobne težave?
“V Ameriki se prav tako kot v Sloveniji soočajo z visoko stopnjo razpadov zakonov, zdi se mi, da je to žal trend po vsem svetu. Vem pa, da si nikjer pari ne želijo ločitve. Nihče se ne poroči s tem namenom! Vsi pridemo skupaj s prepričanjem, da nama bo uspelo, da bova ostala v istem ljubečem občutju kot na začetku. Do težav v odnosu pride zaradi nerazumevanja partnerskega odnosa, nepoznavanja potreb moškega po spoštovanju in potreb ženske po ljubezni. To pare učimo v skupinah tečaja Ljubezen in spoštovanje. Principe, ki se jih tam naučimo, lahko uvajamo tudi na delovnem mestu in na drugih področjih življenja.”
Ko smo že pri odnosu do otrok: kakšni so izzivi očetovske vzgoje, da bodo sinovi in hčere ob njih srečni?
Dovolj je že, da moški v svoj krog uspešnosti poleg službe vključi odnos z ženo in očetovsko vlogo. Na delovnem mestu sem nadomestljiv, kot oče pa ne. Fantje smo pri odraščanju zaznamovani s temeljnim vprašanjem: Imam veljavo? Sem pomemben? Samo oče je tisti, ki lahko odgovori na to vprašanje in potrdi njegovo moč, njegovo veljavnost, ki na sinovo dušo udari pečat potrditve in mu s tem zagotovi: v mojih očeh si pomemben!
V odnosu do hčera je zelo podobno, ampak osnovno vprašanje ni enako. Hči želi vedeti: Ali sem lepa? Ali sem dragocena? Ali sem ljubljena? Odgovor bo iskala prav pri očetu. Oče, ki je prisoten, ki je vključen, jo gleda in ji reče: Kako si fantastična! Kako si lepa! Tako rad te imam! Te besede so kakor eliksir življenja, ki ga sin ali hči ne moreta dobiti nikjer drugje, razen iz očetovih besed potrditve.
Preberite še:
V čem je moč vezi med očetom in sinom?
Ko otroci nekoliko odrastejo, moški pridemo v petdeseta leta, kjer nas čaka t. i. kriza srednjih let. Kaj jo povzroča in kako jo prebroditi?
Če smem priznati, sem pri svojih 52 ravno v tej fazi (smeh) in najini otroci že počasi zapuščajo dom … Kriza, o kateri sprašujete, je dostikrat posledica še neodgovorjenih vprašanj, ki jih moški nosi v sebi. Takšno stanje običajno izhaja iz primarnega odnosa z očetom, posebej glede vprašanj “ali sem pomemben?” in “ali imam veljavo?”.
Moški v svojih tridesetih in štiridesetih poskuša dokazati, da je pomemben. Naenkrat ugotovi, da mu življenjski dosežki te potrditve ne dajejo, ne glede na položaj, ki ga je dosegel. Veliko moških potem na vse pretveze poskuša od očeta izvabiti to potrditev in se dokazati s kariero, veliko plačo, premoženjem … Toda vse to ga ne izpolni. Zato pri petdesetih kar naenkrat, denimo, kupi velik motor, začne plezati po gorah itd. Njegovi bližnji se sprašujejo: Kaj se mu dogaja? Namesto, da svojo pomembnost odkriva in potrjuje v bližnjih, jo še zmeraj išče zase, v zunanjih stvareh.
Preberite še:
8 nasvetov, ki vam bodo v pomoč, če ste v krizi srednjih let
Zdravilo za takega moškega je, da svojo veljavo najde v odnosu z Bogom, da vstopi v globlji stik z njim, da ga Bog kot oče potrdi. Da bi moški začutil svojo pravo moč, mora odkriti notranjo potrditev, notranjo moč, ki jo lahko daje ljudem okoli sebe, predvsem najbližjim: ženi in otrokom. Imeti mora tudi jasno življenjsko poslanstvo, ki ga izpolnjuje in ki izhaja iz njegovega osebnega odnosa z Bogom, pa tudi iz potrditve, ki jo je doživel od zemeljskega očeta, kar mu daje vedeti, da je “dec”. Če te ni, potem od Boga kot Očeta. Ko to doživi, nima več potrebe, da bi se dokazoval. Zaveda se, da je že pomemben, in pridobi svobodo, da odkriva pomembnost drugih ljudi se predano posveča drugim. Tako bo dosegel pomiritev svoje duše in premagal krizo.
Prispevek je bil najprej objavljen v Naši družini, prilogi tednika Družina.
Preberite še:
4 presenetljive lekcije, ki sem se jih naučila v 4 letih zakona
Preberite še:
12 najlepših navedkov Janeza Pavla II. o ljubezni, zakonu in družini
Preberite še:
Molitev, ki bo ublažila še tako hud prepir z možem oz. ženo