Preprosta pravila, ki pa jih težko vključimo v živ pogovor. Zato ne pozabite, da le vaja dela mojstraV pogovoru z drugo osebo, pa naj bo to znanec, prijatelj, poslovni partner ali življenjski sopotnik, gre hitro lahko kaj narobe. Zato je dobro poznati nekaj osnovnih komunikacijskih pravil.
Medtem ko je napak v pogovoru lahko nešteto, je temeljnih komunikacijskih pravil toliko kot prstov na rokah, v knjigi Kako govoriš z menoj pišeta avtorja Joachim Engl in Franz Thurmaier.
Preberite še:
Kako spremeniti komunikacijske vzorce, ki smo jih prevzeli doma?
To so pravila, ki sicer niso nekaj novega, vendar pa jih je zelo težko vključiti v živ pogovor. Predvsem je težava v tem, da jih vedno bolj izriva indirektna komunikacija. Če boste ta članek zgolj prebrali, vam to še ne bo pomagalo pri tem, da se boste znali “prav” pogovarjati. Potrebna je tudi dosledna vaja.
Pravila so razdeljena na dva dela: pet pogovornih spretnosti govorca in pet pogovornih spretnosti poslušalca. Ob tem je pomembno, da vedno upoštevamo vsa pravila in le tistih, ki so nam morda bolj všeč.
Preberite še:
Nasveti za boljšo komunikacijo z najstnikom
Spretnosti govorjenja
-
Odprem se: Če neposredno izrazite svoje občutke in potrebe, je možno preprečiti obtožbe in očitanja. Hkrati vas bo drugi dosti lažje razumel.
-
Govorim v prvi osebi, “jaz”: Govorite o lastnih mislih in občutkih. Izjave, ki merijo na druge, so največkrat očitanja ali obtožbe, ki lahko sprožijo protinapade.
-
Govorim o konkretnih dogodkih ali okoliščinah: Ne posplošujte, saj to zelo pogosto sproži ugovor in tako zaidete stran od dejanske vsebine in okoliščin.
-
Govorim o konkretnem obnašanju: Pripovedujte o dejanskem obnašanju v konkretnih okoliščinah. Ne podtikajte negativnih lastnosti. Ločiti morate med obnašanjem, ki ga zaznavate, in občutjem, ki jih to obnašanje v vas sproža.
-
Držim se teme: Lotevajte se vsebin, ki so pomembne za temo, ki ste jo izbrali.
Preberite še:
Stampedo v službi, nato še žena. Čas je, da si zastavite to vprašanje
Spretnosti poslušanja
-
Poslušam sprejemajoče: Sogovorniku neverbalno (npr. prikimavanje) pokažite, da ga poslušate in da vas zanima, kar govori. Pomemben je tudi očesni stik in da ste s telesom obrnjeni proti sogovorniku.
-
Povzemam, kar sem slišal: Če je le mogoče, ponovite glavne izjave govorca s svojimi besedami, da bo obema jasno, da ste ga prav razumeli.
-
Sprašujem odprto: Zastavljajte dodatna vprašanja. Na primer: “Kako si se ob tem počutil?”
-
Pohvalim ga/jo za govorjenje: Pohvala je zelo pomembna sestavina dobrega pogovora. Na primer: “Zdaj dosti bolj razumem vse skupaj, ko si mi vse jasno povedal.”
-
Povem občutke, ki so se mi ob poslušanju zbudili: Ob poslušanju se lahko razvijejo tako dobri kot slabi občutki. Če nas vsebina razburi, moramo paziti, kakšen bo naš odziv. Namesto: “To ne drži,” raje recite: “Res me čudi, da na to tako gledaš.”
Preberite še:
4 načini komunikacije, ki lahko zakon pripeljejo do ločitve
Preberite še:
Prisotnost in empatija – tako je videti pogovor, ki nahrani
Preberite še:
8 nasvetov za dober pogovor z najstnikom
