Od leta 2011 so se nahajališča sirske kulturne dediščine, kot sta starodavni mesti Damask in Alep, večkrat znašla na naslovnicah medijev zaradi škode, ki so jo utrpela v državljanski vojni.
Morda ne veste, da je Sirija tudi država t. i. “Mrtvih mest” (ki jih poznamo tudi kot “Pozabljena mesta”), skupine okoli 700 starodavnih mest, ki so bila prestolnice cvetočega podeželskega življenja v pozni antiki (395 pr. Kr.–800 pr. Kr.) in v bizantinskem obdobju (330–1453), ko so bili deli severozahodne Sirije v osrčju trgovske poti z olivnim oljem.
Preberite še:
Pozabljeno mesto, ki je bilo nekoč pomembno za Slovence
“Pozabljena mesta”, ki ležijo na apnenčasti podlagi med mestoma Alep in Idlib, segajo v obdobje med prvim in sedmim stoletjem. Zgodovinarji menijo, da so bila postopoma zapuščena v obdobju od 8. do 10. stoletja.
Še vedno ni jasno, zakaj so postala “pozabljena”. Morda zaradi padca cen olivnega olja ali pa zaradi spremenjenih trgovskih poti po arabski osvojitvi velikega dela Bližnjega vzhoda.
Danes ostanki razkošnih mestnih vil, javnih kopališč in posebej cerkva pričujejo o prehodu iz poganskega sveta v Rimsko cesarstvo in krščanstvo.
Preberite še:
Cerkev na Luni? Oglejte si skoraj pozabljene načrte zanjo!
V fotogaleriji predstavljamo nekaj najstarejših primerov krščanske arhitekture iz sirskih pozabljenih mest.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
Preberite še:
Predana skavtinja in prostovoljka: “Neosrečujoče je vse gledati na ravni dobička in izgube”
Preberite še:
Nasveti, s katerimi bomo lažje vstopili v nov dan
Preberite še:
Da bi bila ob svoji bolni sestri, je magistrirala kar v njeni bolniški sobi
