Naselje srbskih puščavnikov iz 12. stoletja je v veliki meri ohranjeno v izvirni obliki in obiskovalcem nudi pristen vpogled v preteklostPuščavniško bivališče sv. Save že osem stoletij vztraja na pobočju planine Radočelo kot trajna priča krščanske vere v Srbiji. Omenjeno območje je dobilo ime po zavetniku Srbije, ki je tam preživel večino poznejšega življenja, medtem ko je opravljal svoje poslanstvo evangelizacije srbskega naroda.
Preberite še:
Arheologi odkrili 1300 let staro cerkev v bližini gore Jezusovega spremenjenja
Prvi nadškof Srbske pravoslavne cerkve
Malo zgodovinskih virov je ohranjenih o gradnji puščavniškega naselja, na splošno pa velja, da je nastalo v istem času kot bližnji samostan Studenica, zgrajen po naročilu Štefana Nemanje, velikega kneza srbske velike kneževine Raške. Sv. Sava je bil Štefanov sin in s tem srbski princ, pozneje pa je postal prvi nadškof Srbske pravoslavne cerkve.
Osupljivo puščavniško naselje na pobočju planine Radočelo stoji na okoli 90 metrih nadmorske višine in razgled na okoliško kanjonsko dolino obiskovalcu vzame sapo. Na spletni strani Studenicainfo, posvečeni samostanu Studenica, lahko preberemo, da je puščavniško naselje sv. Save dostopno le po zahtevni pešpoti po kanjonski steni. Ta pot je ostala nespremenjena še iz časov sv. Save, romarjem pa ponuja priložnost, da izkusijo enak “sprehod” do naselja kot priljubljeni srbski svetnik.
Preberite še:
Skrivnostni samostani, ki “visijo” z neba
Ko romarji in obiskovalci pridejo do naselja, v katerem še danes živijo pravoslavni menihi, si lahko ogledajo zgodovinsko prizorišče, vključno z meniškimi sobami, skriptorijem, votlino sv. Save in vodnim izvirom, v katerem se lahko odžejajo z ledeno mrzlo vodo.
Puščavniško naselje je igralo pomembno vlogo v času srbskega razsvetljenstva, ko so menihi na pobudo sv. Save ustvarjali književnost s poučnimi vsebinami. Sv. Sava naj bi v tem naselju ustvaril dve izmed svojih del: Studeniški tipik in Življenje svetega Simeona.
Preberite še:
Najslavnejši slovenski romar, ki je šel na Camino
Medtem ko so številne znamenitosti puščavniškega naselja sv. Save vredne ogleda same po sebi, pa romarji običajno največjo duhovno vrednost pripisujejo dolgemu vzponu na planino po spokojni pokrajini. Zaradi tišine, ki jo najdemo v prostorih na pobočju planine, je to eden najprimernejših krajev za molitev in premišljevanje.
V zgornjem video posnetku in spodnji fotogaleriji si lahko ogledate puščavniško naselje sv. Save v Srbiji.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
Preberite še:
“Večina ljudi daruje svoje življenje svoji družini, otrokom, jaz pa ljudem tukaj”
Preberite še:
Kratek film, ki nas bo spomnil na to, kar najbolj potrebujemo
Preberite še:
Na kaj morava biti pozorna, ko se končno vseliva v skupno stanovanje
