separateurCreated with Sketch.

Organist, ki igra za papeža: “Ko igram, me ne vidite”

Gianluca Libertucci
whatsappfacebooktwitter-xemailnative
Anna Gębalska-Berekets - objavljeno 01/09/20
whatsappfacebooktwitter-xemailnative

Papeški organist“Organist iz sebe ne bi smel delati zvezde,” pravi Gianluca Libertucci, ki je že skoraj 30 let organist v Baziliki sv. Petra in pri švicarski gardi. Nastopa tudi pred občinstvom in na dogodkih, ki se odvijajo pri papežu Frančišku. Njegovi koncerti po vsem svetu privabljajo množice ljubiteljev glasbe.

Gianluca se je rodil leta 1967 v Rimu. Čeprav je izredno nadarjen glasbenik, ga odlikuje ponižnost. Diplomiral je na glasbenem konservatoriju Santa Cecilia v Rimu in se specializiral za zborovsko glasbo, za dirigenta pa se je šolal v Firencah. Kot organist je igral v prisotnosti treh papežev: Janeza Pavla II., Benedikta XVI. in papeža Frančiška.

Od 1991 je bil namestnik organista v baziliki, leta 2008 pa je postal glavni organist. Leta 1993 je med sveto mašo igral skladbe iz filmov Federica Fellinija, znanega italijanskega filmskega režiserja in scenarista.



Preberite še:
Katoliški glasbenik, ki je olajšal branje slepim

Služiti Bogu

Umetnik opaža, da mnoge organiste danes mika, da bi se počutili pomembnejše od bogoslužja. “Organist bi moral Bogu služiti samo s svojo glasbo,” trdi Gianlucca. “Ko igram, me ne vidite. Slišite lahko le glasbo. Ko vidim, koliko romarjev z vsega sveta se zbere v Vatikanu, želim od sebe dati največ, kar lahko,” poudarja v enem izmed intervjujev.

Organist igra tudi pred občinstvom pri papežu Frančišku. Mlade umetnike spodbuja, da bi pridobili primerno glasbeno znanje, da bi spoznali liturgično glasbo in začutili njeno globoko vsebino.


MASS
Preberite še:
Zelo kratek vodič po sveti maši

Liturgična glasba je izziv

Pri njegovem delu ga vodijo besede papeža Frančiška, ki je dejal, da bogoslužje ne sme biti spektakel. Zaveda se, da je organist tisti, ki mora služiti liturgiji in ne obratno.

Po besedah ​​Libertuccija veliko ljudi ne razume bistva liturgične glasbe. Poudarja, da je na tem področju veliko izzivov, zlasti tistih, ki se nanašajo na temo razlikovanja med sakralno in liturgično glasbo.

“Med sveto mašo se ne sme izvajati kar vsega, kar ima versko vsebino. Religiozne pesmi lahko postanejo liturgične šele, ko so odobrene za uporabo med bogoslužjem. Sakralna glasba je ustvarjena zato, da se z njo slavi Boga, liturgična glasba pa so dela, ki so jih cerkvene oblasti odobrile za uporabo v liturgiji.”

Organist o tem pogosto opominja svoje študente, za katere predava na glasbenem konservatoriju v Benetkah.

Velja omeniti tudi, da je bil Libertucci glavni pri obnovitvenih delih orgel v Baziliki svetega Petra.


WEB 3 PIANO MUSIC
Preberite še:
Glasba s katoliškimi koreninami: Mozartov Ave Verum Corpus

Koncerti papeškega organista

Njegove koncerte poslušajo ljudje po vsem svetu. Sam je že kot mlad fant prepeval v pevskem zboru White Voice. Še vedno se rad spominja papeža Janeza Pavla II., ki si ga je zapomnil kot izredno ljubečega človeka s prijaznim pogledom.

Kot organist je med drugim sodeloval tudi z gledališčem Vincenza Bellinija v Kataniji in Narodno opero sv. Cecilije v Rimu.

Vatikanska himna, ki se dotakne src

V baziliki sv. Petra jo je mogoče slišati vsak dan – čudovito Vatikansko himno, ki jo izvaja papeški organist. Svečani marš je leta 1869 napisal Charles Gounod za slovesno kronanje papeža Pija IX. Pij XII pa je leta 1949 s papeško himno uradno napovedal pohod. Besedilo himne je sestavil takratni organist Bazilike sv. Petra v Rimu – prelat Antonio Allegra.

Papež Frančišek delo Gianlucce nadvse ceni. Za umetnika je najpomembnejše, da njegova glasba doseže srca ljudi in premakne najbolj občutljive strune njihove notranjosti.

 

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila poljska izdaja Aleteie. Prevod in priredba: Jezikovno Mesto.



Preberite še:
Učenci, tole vam ob začetku šolskega leta sporočajo vaši učitelji


LOST,DIRECTION
Preberite še:
Kako hitro se dandanes pustimo prepričati “javnemu mnenju”


FAMILY
Preberite še:
Zakaj sem z otroki ostala doma?

E-novice

Prejmi Aleteia v svoj e-nabiralnik. Naroči se na Aleteijine e−novice.

Tags:
Podprite Aleteio!

Želimo si, da bi bila Aleteia vsakomur prosto dostopna. Ne zahtevamo registracije oziroma prijave. Trudimo se omejevati oglase, da ne bi bili preveč moteči, in, kolikor je mogoče, omejujemo stroške.
Vaši velikodušni darovi v podporo Aleteii bodo omogočili, da bodo desettisoči še naprej lahko brezplačno uživali v Aleteijinih vsebinah, ki ljudem lepšajo življenje, izobražujejo, spodbujajo in širijo dobro.
Aleteia želi služiti svojim bralcem in jim nuditi to, kar jih bogati. Da bi to lahko čim boljše počeli tudi v prihodnje, vas prosimo za finančno podporo.

Hvala že vnaprej!

Urška Leskovšek,
urednica Aleteie Slovenija