Prejmite Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naročite se tukaj!
Začnite svoj dan z dobrim, lepim in resničnim. Naročite se na Aleteijine e-novice!
Naroči me!

Aleteia

Katoliški glasbenik, ki je olajšal branje slepim

CC BY 2.0; PUBLIC DOMAIN
Deli

Z istim orodjem, ki ga je stalo vida, je izumil pisavo za slepe

Vsi poznajo gluhega skladatelja klasične glasbe Ludwiga van Beethovna, ki je bil tudi katoličan. Ali ste vedeli, da je bil izumitelj Braillove pisave prav tako briljanten glasbenik in katoličan?

Nesreča v otroštvu

Louis Braille se je rodil v majhnem francoskem mestu Coupvray. Njegov oče je strojil usnje. Pri treh letih je mali Louis, ki je poskušal oponašati svojega očeta, dvignil očetovo šilo, da bi prebil kos usnja. Z zaprtimi očmi je močno stisnil šilo, da bi imel udarec več moči, se obrnil stran od usnja ter si prebodel oko.

Zdravljenje takrat ni bilo mogoče in deček je strašno trpel, saj se mu je oko okužilo. Okužba se je razširila tudi na drugo oko. Pri petih letih je tako postal popolnoma slep. “Zakaj je vedno temno?” je ves čas spraševal starše, ne zavedajoč se, da ne bo nikoli več videl.

Samostojen kljub omejitvam

Oče je zanj rezljal palice in ga naučil samostojnega gibanja. Učitelji in duhovniki v kraju Coupvray so bili navdušeni nad Braillovo vztrajnostjo in samostojnostjo ter ga pri 13 letih priporočili Kraljevemu inštitutu za slepo mladino, eni prvih šol za slepe po vsem svetu. Inštitut je ustanovil filantrop Valentin Haüy, ki ni bil slep.

Dijaki so se učili brati skozi sistem vtisnjenih črk, ki ga je ustvaril Haüy. Vendar je bilo izdelovanje knjig naporno, zato je imela šola, ko je prvič odprla svoja vrata, le tri izvode takšnih knjig. Otroci tudi niso mogli pisati po tem sistemu. Braillov oče je sinu naredil abecednik iz debelega usnja, tako da je lahko doma pisal s sledenjem črk.

Skrivno komunikacijsko orodje

Pri 12 letih je Braille izvedel za obstoj pikčastega in črtastega komunikacijskega sistema, natisnjenega na papirju, ki ga je zasnoval kapitan Charles Barbier, da so si vojaki ponoči lahko izmenjevali informacije, ne da bi govorili ali uporabljali luč. Vojska je ta sistem zavrnila, ker je bil preveč zapleten.

Tri dolga leta si je Braille prizadeval, da bi razvil podoben in enostavnejši sistem za slepe s pomočjo šila, orodja, ki je bilo krivo za njegovo slepoto. Izjavil je: “Dostop do komunikacije v najširšem smislu je dostop do znanja, to pa je za nas ključnega pomena, da slepi ne bomo zaničevani in da se do nas ne bodo obnašali pokroviteljsko. Ne potrebujemo usmiljenja, prav tako nas ni treba opominjati, da smo ranljivi. Obravnavati nas morate kot enake in komunikacija je način, kako to doseči.”

BRAILLE
Wavebreakmedia - Shutterstock

Abeceda za slepe

Nazadnje je Braille, ko je dopolnil 15 let, po nekaj popravkih ustvaril abecedo za slepe. Objavil jo je pet let pozneje in jo razširil z geometrijskimi simboli in glasbenimi notami. Braille je bil namreč navdušen za glasbo in je bil nadarjen violončelist in organist. Bil je cerkevni organist v cerkvi Saint-Nicolas-des-Champs v Parizu od leta 1834 do 1839, pozneje pa v cerkvi svetega Vincencija Pavelskega. Braille je bil povabljen, da igra orgle v cerkvah po vsej Franciji.

Ko je Braille končal študij, so ga povabili, da postane profesorjev pomočnik. Za profesorja je bil imenovan pri 24 letih. Večino svojega življenja je na Inštitutu poučeval zgodovino, geometrijo in algebro.

Izum sprejet šele po njegovi smrti

Braillova pisava na Kraljevem inštitutu ni bila sprejeta. Haüyjevi nasledniki so bili do tega izuma sovražni in so celo odpustili direktorja Alexandreja François-René Pigniera, ker je svojo zgodovinsko knjigo prevedel v to pisavo.

Braille je umrl zaradi tuberkuloze v starosti 43 let. Dve leti po njegovi smrti je njegov inštitut na vztrajanje študentov dokončno sprejel njegovo pisavo za slepe. Razširila se je po frankofonskem svetu.

Prva vseevropska konferenca za učitelje slepih je bila leta 1873. Slepi britanski zdravnik dr. Thomas Rhodes Armitage se je na tej konferenci zavzemal za brajlico in začel krepiti njeno prepoznavnost po vsem svetu. Direktor kalifornijske šole za slepe dr. Richard Slating French je dejal: “Ta pisava nosi pečat genija, tako kot rimska abeceda.”

Zdaj, skoraj dve stoletji po tem, ko jo je začel razvijati Louis Braille, ostaja njegova pisava pomembno komunikacijsko orodje za slepe. Najdemo ga na gumbih dvigal in na javnih znakih.

Ko zagledate Braillovo pisavo, izgovorite molitev za človeka, ki jo je ustvaril s tem, da je spremenil svojo otroško tragedijo v blagoslov za milijone ljudi, za katere “obstaja le tema”.

 

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedel in priredil Tomaž Kavčič.

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.