Angele si ponavadi predstavljamo kot prikupna bitja s krili, ki prihajajo iz nebes in nas varujejo. Pa je to res? Je njihovo delo le to, da nas varujejo? Imamo vsi svojega angela varuha? Kaj pa počnejo drugi angeli? O vsem tem v pogovoru z br. Miranom Špeličem.
Preberite še:
6-letnik, ki so ga vrgli z balkona v tretjem nadstropju: “Angeli so me ujeli”
Kdo so angeli? Kakšno poslanstvo, službo imajo?
Angeli so od Boga ustvarjena duhovna bitja. Ime angel je izposojenka iz grščine (ἄγγελος) in pomeni glasnika. O njih nam pričujeta svetopisemsko razodetje in izročilo, vse to pa potrjujejo tudi različna videnja in mistična doživetja. Angele pogosto omenjamo tudi pri bogoslužju.
Iz vseh teh virov razbiramo, da imajo angeli prvo poslanstvo v zvezi s svojim Stvarnikom, da ga namreč častijo in slavijo; on pa jim daje tudi poslanstvo v svojem vidnem stvarstvu. Lahko so posredniki razodetja kot Božji glasniki, lahko so del Božje previdnosti, ker Bog po njih skrbi za stvarstvo. Tako služijo Božji ojkonomiji, stvarjenjsko-odrešenjskemu načrtu.
Zaradi svojske obdarjenosti s svobodo njihova služba ni samodejna, ampak je izraz njihove ljubezni do Stvarnika. Ravno v tej točki smo si blizu, kakor pričujejo angelove besede vidcu iz Razodetja, ki ga je hotel počastiti, pa ga je angel ustavil in rekel: “Nikar! Služabnik sem, kakor ti in kakor tvoji bratje, preroki, in kakor tisti, ki ohranjajo besede te knjige: Boga môli!” (Raz 22,9).
Preberite še:
Kratka molitev papeža Frančiška k trem nadangelom
Bog ne potrebuje angelov za svoje delovanje, kot ne potrebuje sveta in človeka. Dejstvo, da so in da smo, je znamenje njegove ljubezni do vseh nas, ki nas je ustvaril. Za nas je torej bolje, da imamo posrednika, ki nam je naklonjen, angela, ki je po svoji duhovni naravi bliže Bogu, po svoji ustvarjenosti pa nam. In Božja vsepresežnost se tako še posebej nežno sklanja k nam.
Ali zaradi svoje svobode angeli še vedno lahko postanejo nezvesti?
V primerjavi z nami, ljudmi, ki se odločamo ves čas zemeljskega življenja – pač v skladu s svojim nejasnim spoznanjem – in si lahko premislimo na boljše ali slabše, torej smo odprti za spreobrnjenje, imajo angeli, ki imajo bistveno popolnejše spoznanje, eno samo vprašanje in eno možnost ter eno samo odločitev, ki velja za večno. “Ali boš služil?”
Kar so se odločili, so se odločili. In pri tem vztrajajo. Tisti, ki so odgovorili: “Non serviam – Ne bom služil”, ostanejo večno v tej uporni drži, katere posledica je seveda oddaljitev od Boga, torej pogubljenje. Enako tisti, ki se odločijo spolnjevati Božjo voljo, ostanejo v tem neomajni, vedno v Božjem okolju, torej v odrešenosti.
Preberite še:
Zaščitite svojo družino s to molitvijo k nadangelom
Kdaj so bili angeli ustvarjeni? Ali so znotraj časa in prostora? Kako lahko kot duhovna bitja sploh vstopajo v snovni svet in v njem pomagajo?
Že dejstvo, da so ustvarjeni, jih postavlja v čas, saj jih pred stvarjenjem ni bilo. Za angele torej obstaja neki prej in potem. Nekateri cerkveni očetje so poudarjali, da so bili angeli ustvarjeni po stvarjenju sveta, da jih ne bi kdo imel za Božje “sostvarnike”. Pravzaprav pa sploh ni bistveno, kdaj točno so bili ustvarjeni. Pomembno je dejstvo, da so ustvarjeni kakor mi, torej bivanjsko odvisni od Boga.
Kot duhovna bitja sicer uhajajo zakonitostim materialnega sveta, ki smo jim podvrženi mi, vendar pa po Božji volji delujejo tudi v tem svetu. Ravno zaradi te njihove lastnosti so si jih ljudje začeli zamišljati s krili, ki naj bi jim omogočala hitro potovanje in nevezanost na gravitacijo. Seveda pa gre pri tem bolj za neko simbolično sporočilo in ne za fotografsko odslikavo resničnosti.
Preberite še:
“Vedno sem vesel, ko pridejo angeli, tudi če pridejo ponoči”
Med nas, ki smo duhovno-telesna bitja, vstopajo na raven duha. Dejavni so na področju misli, ki je tudi duhovna kategorija. Tako že Hermas v spisu Pastir sredi 2. stol. po Kr. govori o tem, da je treba prepoznavati, kdaj nam navdihuje misli angel pravičnosti in kdaj nam jih vsiljuje angel krivice.
V Svetem pismu srečujemo tudi angele v vidni podobi, angel se prikaže pastirjem v Fatimi, nekaterim svetnikom … Zakaj angeli občasno lahko postanejo vidni in ali lahko to vidnost razumemo v kategorijah našega sveta?
Ko neki angel postane viden, gre na človekovi strani za duhovno in ne materialno zaznavo, čeprav človek v prvem hipu tega ne more ločevati. Gre za poseben Božji dar in ne za kak privid ali fatamorgano. Vsi, ki jim Bog nameni to zaznavo, jo doživijo. Drugi navzoči so lahko povsem izvzeti ali pa le posredno slutijo, da se nekaj dogaja. Angel v taki pojavitvi nastopa kot Božji glasnik, človeku posreduje Božje sporočilo (Gabriel Mariji; Jožefu so bile npr. namenjene zgolj sanje); nastopa lahko tudi kot človekov varuh (pri Tobiju); vidcu Janezu pa razlaga apokaliptična videnja.
Preberite še:
Papeži, ki so se srečali z angeli. Preberite njihova sporočila
Torej nam lahko angeli tudi spregovorijo v človeškem jeziku, če Bog tako hoče. Kako pa se sporazumevajo med seboj – kakšen je angelski jezik, angelščina? Pri sv. Tomažu Akvinskem sem zasledila, da je njihov pogovor neposredna izmenjava misli. Kaj je mišljeno s tem?
Angelske jezike omenja tudi apostol Pavel, ko pravi, da je ljubezen večja in pomembnejša od njih, lahko pa nam ravno ta njegova navedba pomaga razumeti, da bi bili ti jeziki nekaj najbolj dovršenega za vzpostavitev komunikacije, takoj za ljubeznijo. Naši jeziki imajo to slabost, da omogočajo kar nekaj dvoumnosti in posledično napačnega razumevanja. Rečem eno, razumejo me drugače. V zadnjem času temu pogosto rečemo komunikacijski šum. Angelski jezik bi potemtakem omogočal nekakšno brezšumno, točno in natančno komunikacijo. Ali se bomo lahko tudi mi naučili česa podobnega? Ne vem. Bi me pa zanimalo in bi se vpisal v tečaj angelščine, če bo kdaj mogoče.
Preberite še:
Sveta Favstina Kowalska je videla svojega angela varuha
Preberite še:
7 svetišč, povezanih v ravni črti ‒ legendarni meč nadangela Mihaela?
Preberite še:
Italijanska gora, na kateri se je štirikrat prikazal sveti nadangel Mihael
