Zlajnan kliše, ki bi se ga počasi že lahko znebiliV kinodvoranah si trenutno lahko ogledate francoski film 10 dni brez mame. V napovedniku spoznamo 6-člansko družino: oče dela, mama je doma, imata pa tri šolarje in enega malčka.
Mama vse ve in ima vse pod nadzorom – kdaj imajo otroci obveznosti, kje je so spravljene njihove potrebščine, kaj kdo od otrok potrebuje in kaj ima rad … Ko možu potoži, da ne zmore več, ji ta predlaga, naj gre za deset dni na počitnice, da bo že vse zmogel sam. To sproži komedijo zmešnjav, v kateri oče zamoči popolnoma vse, kar se da zamočiti, tako v gospodinjstvu kot pri otrocih.
Naj poudarim, da si filma nisem ogledala. Torej to ni recenzija, le mnenje.
Preberite še:
Janez z ženo tekmuje, kdo bo obesil perilo ali previl dojenčka
Mnenje, da je oče, ki se ne znajde z otroki, da končno začne ceniti vsakdanji vložek svoje žene, v filmski industriji zlajnan kliše, ki bi se ga počasi že lahko znebili.
Ne vem, ali poznam enega samega očeta, ki bi bil dejansko tako popolnoma izgubljen, kadar mora nekaj dni sam skrbeti za otroke. Seveda so mu nekatere situacije nove, a nekako se vsak znajde. Ali kaj reši drugače kot mama? Seveda. Je s tem kaj narobe? Absolutno ne! Različnost materinskega in očetovskega pristopa k vzgoji otroke bogati oz. je celo ključna za njihov zdrav razvoj.
Sploh pa se mi zdi, da takšni filmi ne pripomorejo ravno k bolj spoštljivemu odnosu do moških v naši družbi.
Preberite še:
Kako lahko odnos med očetom in hčerjo vpliva na njeno prihodnost
Kaj bi bila res izvirna filmska ideja? Mož, preutrujen od garanja v službi, bi potožil ženi, ki je doma, da ne zmore več tega službenega tempa, in ona bi rekla: “Takoj zamenjam s tabo!” Ob prihodu v službo pa bi ugotovila, da se težko zbere, da ji je naporno toliko ur sedeti v pisarni, da so odnosi s kolegi, nadrejenimi in podrejenimi, marsikdaj še zahtevnejši od tistih z otroki, in predvsem, da ji je po letih opravljanja gospodinjskih opravil precej težko spraviti možgane v pogon za zbrano miselno delo. Ob tem ugotovi, da ji je bilo doma kljub naporom pravzaprav kar lepo.
To po treh izkušnjah vrnitve na delo po porodniški sploh ni za lase privlečen koncept.
Ampak kdo si sploh upa v današnji družbi posneti film s tako “nenaprednim” sporočilom?
Na račun “moške nesposobnosti” se lahko smejemo, na račun ženske pač ne. Kajne?
Prispevek je bil najprej objavljen v Naši družini, prilogi tednika Družina.
Preberite še:
Veste, kaj bo ohranilo mir pri vaši hiši? Delitev gospodinjskih opravil
Preberite še:
Zadnji očetov opomin
Preberite še:
Oče mora biti tudi zoprn, ker pri otrocih ne zbira všečkov
