Kako nas Jezus, Marija in Jožef v vsakdanjem življenju lahko usmerijo na pravo potOb porokah v božičnem času vedno pomislim na Sveto družino in premišljujem o tem, kako bi lahko njene nauke udejanjali tudi v vsakdanjem življenju. Tule so štirje predlogi.
Preberite še:
Kaj bi se zgodilo, če bi bilo več mater kot Marija in več očetov kot Jožef?
Prvič: Bog nam stvari močno otežuje – zato pa smo tudi precej srečnejši
Neki duhovnik je nekoč izjavil: “Marija je rodila Jezusa in takrat so se začele vse njene težave.” Res je. Celo tisti, ki jih Bog določi za posebno poslanstvo – predvsem tisti, ki jih Bog določi za posebno poslanstvo –, lahko pričakujejo, da bo njihovo življenje težje, ne lažje.
O tem poslušamo vsak božič: ker ju je Bog izbral, sta se morala Marija in Jožef odpraviti na pot, roditi otroka v hlevu in nato bežati v Egipt.
Če je Kristus del našega družinskega življenja, to ne pomeni, da ne bomo imeli težav. Soočiti se moramo z novimi ravnmi načrtovanja, novimi dolžnostmi in novimi prepovedmi.
Toda, ali bi bila Marija in Jožef srečnejša, če bi mirno živela v Nazaretu, brez angelskih trum, brez zlata, kadila in mire? Seveda ne. In tudi če bi bilo njuno življenje povsem brez težav, če bi živela brez Božjega poslanstva na zemlji, brez prijateljstva z Bogom, brez slehernega verskega obredja, bi bila precej manj srečna – mi pa tudi. Seveda ne trdim, da je življenje brez Boga življenje brez trpljenja. Stara modrost pravi: “V življenju imamo dve možnosti: da trpimo s Kristusom ali da trpimo brez njega.”
Preberite še:
Marija je dobro vedela, kako je, ko nič ne gre po načrtih
Drugič: pomanjkljivosti vašega zakonca so tiste, ki vas rešujejo
Jožefu se ni bilo treba ukvarjati z Marijinimi grehi in ne vemo, kakšne grehe je pri njem morala trpeti Marija. Vemo pa, da je morala z njim potovati v Betlehem in da je moral on živeti precej drugačno zakonsko življenje, če ji je želel stati ob strani.
Naš položaj je slabši. Na začetku zakona – in če smo povsem iskreni, tudi pozneje – se nam pomanjkljivosti našega zakonca zdijo kot nočna mora. Zdi se nam, da moramo vse svoje življenje nenadoma preusmeriti v tirnice nekoga, ki je preglasen ali premiren; preveč sebičen ali preobčutljiv; preveč nemaren ali prestrog.
Na koncu pa se izkaže, da stvari, ki se sprva zdijo kot moteča nadloga, obrusijo naše ostre robove. Spoznanje, da nikoli ne bomo resnično živeli tako, kot si želimo, je nujno potrebni prvi korak do spoznanja, da življenje v skladu z našimi željami ni pomembno.
Na koncu bi ugotovili, da je prava nočna mora “popolni” zakonec, ki izpolni vsako vašo sebično željo.
Preberite še:
Kako sta se Marija in Jožef spoznala? Sta se zaljubila?
Tretjič: ugotovili boste, da je smrt edini način, da pridete v nebesa
Še eno protislovje družinskega življenja je okrepljena bolečina ob izgubi družinskega člana. Jezus, Marija in Jožef so se s tem soočili na neusmiljen način, ko so jim trije modri prinesli dar mire, smole, s katero so mazilili telo pokojnikov, ki so jih pripravljali na pokop. Ko je Herod naročil pokol nedolžnih otrok, se je dar modrih za trenutek zazdel celo primeren, saj bi ga Marija in Jožef lahko potrebovala tudi sama.
Zakonska zveza nam smrt še približa, saj nenadoma žalujemo za pokojnimi iz dveh družin.
Toda na koncu so nebesa edini sprejemljivi odgovor na skrivnost smrti. Molitev za odrešenje naših duš ima moč, da bolečino smrti spremeni v še večjo ljubezen in ne v večji obup.
Preberite še:
Sveti trije kralji – čeprav niso bili trije in niso bili niti sveti niti kralji?
Četrtič: naučili se boste, da je služenje nekaj Božjega; to, da vam nekdo služi, pa niti ne
In nazadnje, zakon nas spravi v položaj, da moramo služiti drugemu, mi pa druge spravimo v položaj, da morajo služiti nam. Služenje prinaša sožitje in srečo; pričakovanje, da nam bo nekdo služil, povzroča nesoglasja in prepire.
To je precej smiselno. Poglejmo, kako deluje Bog. Mi obstajamo zgolj zato, ker nas Bog ohranja pri življenju. To je nadstvarna resnica – ljudje smo odvisni; Bog pa ni – toda tudi glede običajnih stvari. Njegova previdnost nam daje vse, kar potrebujemo, z njegovimi darovi služimo denar za preživetje, njegovo upanje nas ohranja pri življenju.
Če torej Bog ni predober, da bi svoj obstoj posvečal služenju nam, se tudi mi ne bi smeli ustrašiti in darovati svojega življenja v služenje bližnjemu.
Poglejmo si glagole, ki jih evangelij v božičnem času pripisuje Mariji in Jožefu: Marija je verjela, rekla je zgodi se mi po tvoji besedi, ga povila in položila v jasli. Jožef je vzel Marijo, šel v Betlehem, vstal iz spanja, ponoči vzel dete in njegovo mater ter se umaknil v Egipt.
Če občutki ljubezni v vašem zakonu ugasnejo, storite tako, kot sta storila Marija in Jožef: ukrepajte. Občutki sledijo dejanjem in ne obratno.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
Preberite še:
Po dveh napornih porodnih izkušnjah sem tretjega izročila Mariji. Ni se izneverila
Preberite še:
Nič ga niso prosili, le padli so predenj in ga počastili
Preberite še:
Stavek iz Svetega pisma, ki mi je pomagal bolj optimistično vstopiti v 2021
