Za marsikaj bi radi imeli recepte, v katerih je točno napisano, kaj in kako in kdaj moramo kaj narediti. Najbolj poznani so nam recepti za kuhanje, kjer vse to dejansko piše. Če je potem kaj narobe, smo krivi mi, ker se navodil nismo dosledno držali.
Za bistvene stvari v življenju pa recepta ni. Biti moramo ves čas budni in potem v vsakem trenutku znova presoditi, kako moramo ravnati. Včasih se lahko tudi zmotimo, pa za to ni nihče drug kriv. Takšno je življenje in ves čas se moramo učiti.
Preberite še:
Recept svetniških zakoncev Martin za premagovanje trpljenja
Pri tem večkrat pomislim, kako lepo bi bilo, če bi imeli natančno navodilo, kako se moramo pogovarjati in ravnati s človekom v stiski. Z nekom, ki je pravkar zvedel za svojo hudo bolezen, z nekom, ki se od življenja poslavlja, ali pa z žalujočim. Takšnih stanj je še zelo veliko. Več, kot si v prvem trenutku lahko sploh mislimo. O vsem tem je napisanih mnogo knjig, mnoge so tudi zelo dragocene. Prav je, da jih čim bolj pozorno preberemo. Če smo to zares pozorno naredili, vemo, da nam lahko veliko pomagajo. Ne morejo pa biti recept. Vsak človek je svet zase, vsak se tudi na čisto svoj način srečuje s svojo stisko, čeprav se marsikaj pri ljudeh zelo ponavlja. Prav to pa nas ne sme zavesti, da bi mislili, da je to recept za vsakogar.
Nekaj podobnega doživljamo tudi povsod drugod. Končno tudi pri vzgoji, saj je vsak otrok drugačen, čeprav prihajajo vsi iz istega gnezda. In tako velja tudi za vse ostalo.
Preberite še:
Vas zanima recept za povezanost v zakonu?
Zame je to dokaz, kako dragocen je vsak človek kot unikat, pa tudi, kako se v življenju ne moremo nikoli uspavati in biti prepričani, da stvar obvladamo. Vedno moramo biti pozorni na vse, kar se okrog nas dogaja, in potem v vsaki konkretni situaciji priti do prave rešitve. Iz napak, ki jih pri tem delamo, se vedno znova učimo in smo lahko zanje samo hvaležni.
Iz vsega tega tudi vidimo, da nihče od nas ne more biti popoln. Vsi se učimo in prav to učenje nam tudi preprečuje, da bi se prehitro postarali in postali čisto neaktivni. In življenje je tako vedno zanimivo, v vsakem trenutku na svoj način.
Prispevek je bil najprej objavljen v tedniku Družina, letnik 70, številka 3.
Preberite še:
Nevesta, ki je za svojo “koronsko poroko” izbrala neverjetni družici
Preberite še:
Mož, ki sploh ni vedel, da je postal svetovna senzacija
Preberite še:
Tudi vi menite, da ste zgrešili življenjsko poslanstvo?
