Oba sva trmasta, mehka, empatična, senzibilna, rada pa se tudi zapreva “v školjko”, o sebi povesta oče in sin Bunič, oba velika ljubitelja odrovOče Marjan in sin Žiga. Tako zelo podobna. Oba s velikim darom govora in karizmatičnim glasom. Občudovali smo ju v muzikalih Mamma mia!, Veronika Deseniška, Druščina … V risankah posojata glas simpatičnim risanim junakom. S svojo oddajo A štekaš? razveseljujeta poslušalce na Radiu Ognjišče. Kako trdna je sinovsko-očetovska naveza? Izveste v pogovoru.
Žiga, kdaj sta prvič nastopila skupaj z očetom?
Prva predstava z očetom je bila muzikal Mamma mia!. Še prej pa smo skupaj z družino nastopali v vokalni skupini Gloria. Že v zgodnjem obdobju sem se navadil nastopati skupaj s starši. Z očetom se zelo razumeva in cenim tudi njegovo pomoč. Predstave, na katerih nastopava, jemljem kot “oče-sin čas”. Velikokrat se na gostovanja peljeva skupaj in imava takrat čas poklepetati.
Preberite še:
“Butalski župan”: Krasno mi je skakati po odrih in razveseljevati ljudi
Marjan, kako pa je sodelovati s sinom?
Osebno mi pomeni nadstandard stati na odru s sinom v res dobrih predstavah. Igrava v velikih muzikalih: Mamma mia!, Veronika Deseniška in drugih. Žiga je igral tudi v Briljantini. Zanimivo je spremljati njegovo odraščanje in odrsko zorenje, videti, kako napreduje, tako plesno kot tudi vokalno. Imam priložnost od blizu na mehko svetovati, hkrati pa je zame kot očeta krasno opazovati, ko je pri tem uspešen.
Žiga: Imava tudi kar nekaj anekdot …
Odlično. Zaupajta nam kakšno.
Žiga: Ko sem prišel na avdicijo za muzikal Mamma mia!, večina ni vedela, da sem Marjanov sin. Na avdiciji sem zapel komad, ki ga prepeva oče. Zaslišal sem šušljanje: “Pa to je tako, kot bi pel Marjan.”
Marjan: Naj dodam. Na avdiciji smo bili za spodbudo in žirijo sami starejši: Alenka Godec, Damjana Golavšek, Patrik, … Ko je Žiga začel peti, so se glave v hipu obrnile proti meni. Res imava podobno štimo, tako pri govoru kot tudi pri petju.
Žiga: Bili so čisto “paf”, ker niso vedeli, kaj se dogaja in so šele potem ugotovili, da sem Marjanov sin in da jabolko ne pade daleč od drevesa.
Preberite še:
Gašper Rifelj: “Vloga očeta mi je dala to, kar sem vse življenje pogrešal, namreč več samozavesti”
Pa tudi na nastopih se verjetno zgodi marsikaj zanimivega … Nam opišeta kakšno prigodo?
Žiga: V Celju na Starem gradu smo nekajkrat v letu nastopili z Veroniko Deseniško. V predstavi je scena mečevanja. Oče je igral grofa, ki vse to spremlja. Jaz sem bil eden izmed mečevalcev. Nekaj je šlo narobe s kostumi in zapletel sem se vanj. Tako sem padel, da sem si poškodoval kolenske vezi. “Štorija” pa je, da sem prizor odigral do konca. Moja partnerka, ki je bila med gledalci, ni vedela, da je karkoli narobe; mislila je, da je to del igre. Jaz sem močno šepal, a sem vztrajal do konca prizora. Oče pa je vedel, za kaj gre in je moral vse to gledati s stopnic; zanj res ni bilo lahko.
Marjan: Res je. Po prizoru so Žigo odpeljali v bolnišnico. V zadnjem delu predstave ni igral, tako da smo morali stvari improvizirati.
Žiga: Treba je plesati in ohraniti nasmešek do konca.
Žiga, kaj pa pravi mama o vajinih skupnih nastopih?
Mama najbolj žari, ko gleda mene. Očeta je že navajena. Zdaj mora še sin malo zasijati. (Smeh) Sicer je vesela, ko opazi, da imava podobne kretnje in glas. Zgodi se, da po glasu ne prepozna, kdo je bil. Lepo ji je, ko vidi, da tudi midva uživava na odru. Midva uživava med sabo in to se prenese na publiko. To je unikat, tega ne vidiš povsod, pravi mati.
Marjan: Z ženo Bredo se sprašujeva, s čim sva si zaslužila srečo otrok; to je vse, kar si starši želijo. Ko je hlepenje po lastnem blišču mimo in ko si ustvariš družino, je najlepše gledati otroke. Ko gledava Žigo, nama igra srce.
Preberite še:
Moški imajo besedo: v zgolj pol ure se iz “najslabšega atija na svetu” povzpne do najboljšega
Poleg 30-letnega sina Žige imate tudi 32-letnega Matica, ki je mladi zdravnik. Kakšen oče ste bili v njunem zgodnejšem obdobju?
Marjan: Na začetku osnovanja družine je bilo dela veliko. 23 let sem delal kot učitelj slovenskega jezika na OŠ Polje. Obenem sem delal govorne tečaje na RTV Slovenija, zaposlen sem bil v marketingu, posojal glas v reklamah, oddajah, snemal risanke, kot bekvokalist osem let sodeloval na Slovenski popevki … Reklame, snemanja so bila popoldan in zvečer, zato je bilo veliko fizične odsotnosti, a finančno smo morali nekako “zvoziti”. Ko pa smo bili skupaj, smo se potrudili imeti lepo. Z ženo sva se poročila že kot študenta. Ko gledam Žigo in Matica kot očeta, mi je v zadovoljstvo, ker sta veliko z otroki.
Omenila sta skupne točke med vama. V čem pa sta si z Žigo najbolj različna?
Žiga: Jaz sem bolj navdušen nad računalniškimi zadevami oz. programiranjem, kar za očeta ne morem reči.
Marjan: Res je. Najlažje je reči, ti naredi, Žiga. Sicer med nama najdem več podobnosti kot razlik. Oba sva trmasta, mehka, empatična, senzibilna, rada pa se tudi zapreva “v školjko”.
Preberite še:
Bil je na obeh straneh mikrofona, želel v Hollywood, poslanstvo pa našel pri kapucinih
Glede na to, da sta kar konkretno zakorakala v šovbiznis, sta se kdaj srečala s kako dilemo ali celo zavrnila kak projekt?
Marjan: Jaz sem se z leti moral naučiti reči ne. Včasih sem veliko povezoval prireditve, tudi protokolarne, a te sem črtal, ko so prišli na sceno muzikali. Meni je bilo vse všeč. Pred kratkim sem izračunal, da sem v letu 2018 igral v osmih različnih muzikalih! To me je zelo prizemljilo. Imel sem težave izbirati stvari, v katere sem vstopal. Te zadeve namreč terjajo celega človeka.
Kaj pa dileme v etičnem smislu?
Marjan: Nekaj dilem sem imel pri snemanju reklam. Enkrat bi moral snemati reklamo za vroče linije, ki so bile v nasprotju z mojimi poimovanji. Odgovornim sem jasno povedal, da se ne vidim zraven in da odhajam. Bili so jezni, saj je bilo to na samem terminu snemanja.
Sem pa tudi trmast glede jezika. Nekajkrat sem odklonil velike ponudnike. Spomnim se, da sem snemal za veliko kozmetično podjetje. V oglasu bi moral biti zapisan povratno svojilni zaimek, bil pa je svojilni. Dejal sem, da garantiram, da je tako prav. A odgovorili so, da tega ne smejo spreminjati in da naj kar preberem tako. Pa sem rekel, da ne bom.
Sinhroniziral sem tudi ogromno risank. Enkrat je prišla ponudba, da bi sinhroniziral erotične risanke in sem jim rekel, da v tej zgodbi mene ni.
Sicer pa je tako, ko stopiš na neki teren, te ljudje poznajo, seveda, če si dlje časa prisoten na sceni. Vedo, kdo si in kaj si, zato niti ne pridejo takšna povabila.
Preberite še:
Ana Soklič: “Božja navzočnost je nekaj najlepšega, kar se lahko zgodi”
V svetu šovbiznisa sta v stiku z mnogimi ljudmi različnih prepričanj. Ali v pogovoru povesta svoje mnenje ali ga zadržita zase?
Marjan: To je ena stvar, ki jo pravi ljudje znajo prepoznati kot bogatenje. Imam kup prijateljev, ki so drugačne nazorske usmeritve, lahko omenim Gojca. Midva se globoko spoštujeva v tem, da imava različna mnenja. Včasih jih primerjava med seboj in ugotoviva, da dostikrat na prvi pogled neločljive bariere ne pomenijo kaj dosti drugačnega in da dejansko razmišljava podobno. Razlike so le v detajlih.
Ne zapiram se v mehurčke. Res pa je, da mnogi prihajajo do nas s predsodki. Lepo je gledati, kako bariere padajo in ko kdo reče, sem si mislil, da je to in to drugače, a zdaj vidim, da je to v redu.
Preberite še:
Priljubljena pevka po dveh hudih preizkušnjah: “Ne začenjajte težkih tem, če nimate časa za pogovor”
Preberite še:
Justin Bieber: Naj vas vaša preteklost spomni na to, kako daleč vas je pripeljal Bog
