“Rad sem preizkušal meje, tudi to še vedno počnem”Le česa še ni poskusil? Je državni prvak v pomnjenju števila pi, zelo hiter pri sestavljanju rubikove kocke (nad in pod vodo), od leta 2016 uspešno vodi oddajo Male sive celice na TV Slovenija, istega leta je postal član ansambla SNG Drama Ljubljana, nima težav hoditi s hoduljami ali žonglirati, v načrtu je tudi poroka … Se oproščamo, ampak vsega, kar mladi Nik Škrlec v življenju počne, ne moremo zajeti.
Preberite še:
“Znotraj igralskega poklica se učim prizanesljivosti do same sebe”
V oči bode vaša starost – stari ste 28 let, ukvarjate pa se z nešteto “odpuljenimi” in neverjetnimi stvarmi. Zapomnili ste si celo 3141 številk pi. Zanima me, ali znate biti “običajni”, npr. v miru spiti kavo, občudovati sončni zahod, ne početi nič?
Kave ne pijem, vse ostalo pa vsekakor. Počitek je najbolj pomembna sestavina vsake pametne aktivnosti, in če tega ne spoštujem, me hitro udari po glavi. Imam pa vedno obdobja, ko sem bolj v pogonu in obdobja, ko ne počnem absolutno ničesar.
Delujete kot mladi Einstein. Koliko meri vaš IQ – ste si ga že izmerili? 🙂
Nisem ga meril, in sicer iz treh razlogov. Testi merijo nekatere dimenzije inteligence, kot jo razume stroka in kot to lahko opredelimo v kvantitativnem smislu. Mislim, da gola inteligenca ni tako zelo pomembna. Vem pa tudi, da bi se, če bi šel na takšne teste, res dobro pripravil. Dal bi vse od sebe, da bi jih pisal čim bolje, to pa najbrž niti ne bi bil reprezentativen rezultat. 🙂
Preberite še:
Mož, ki je leta 1945 odšel iz Slovenije in postal svetovno ugleden znanstvenik
Kateri podvigi so vam najljubši? Kolikokrat kaj poskusite, preden dosežete želeni rezultat?
Rezultati so skoraj stranski produkti početja, ki izvira iz radovednosti in želje po premagovanju izzivov.
Najraje se lotim nečesa, kar se mi zdi nemogoče, ker si tako lahko vsakič znova dokažem, da se motim.
Pa naj bo to naštevanje decimalk, sestavljanje rubikove kocke ali pa samostojna poklicna pot. Ljudje mislijo, da gre za različne stvari, ampak v resnici se spoznanja in mali uvidi med vsemi temi področji vedno pretakajo in to je najlepše. Če sredi nenevadnega podviga ugotovim, da lahko presežem svoja pričakovanja do sebe in da sem zmožen marsičesa, mi to vlije določeno samozavest, ki se prenese tudi v moje “resno” življenje. Upam.
Ne morem mimo vaše super papige (žaka) Naceta. Tudi on je neverjeten, baje je po stopnji inteligence na stopnji 3-letnega otroka. Kaj vse počne in koliko časa ga trenirate?
Nace je najin hišni ljubljenček in kot tak zahteva ogromno pozornosti in skrbi. Papige so nasploh zelo bistre in nas lahko s svojim vedenjem večkrat presenetijo. Nace je že skoraj enakovreden član našega gospodinjstva, poje, pozdravlja, žvižga, ukazuje, leta po stanovanju …
Učim ga marsičesa, ampak predvsem zato, da gradimo odnos in skupen jezik. Tako sem ga poleg osnovnih trikov naučil tudi še česa bolj zabavnega, mahanja, rokovanja, razločevanja barv, prinašanja žogic, ampak v resnici on velikokrat uči mene. Če želite papagaja česa naučiti, je potrebno veliko potrpljenja, prijaznosti in vztrajnosti. Enako je, če želite česa novega naučiti sebe.
Preberite še:
Imate hišnega ljubljenčka? Preberite, zakaj je to dobro.
So vaši starši tudi navdahnjeni v podobnih stvareh kot vi oz. imajo raziskovalno oz. radovedno žilico?
Moja mama je knjižničarka, oče pa kriminalist. Ena od soigralk v amaterskem gledališkem klubu v srednji šoli mi je rekla, da tako zelo dobro razume tudi moj pogled na svet, morda pa je imela prav.
Kakšen otrok ste bili? Nam zaupate kakšno “lumparijo” iz otroštva?
Uf, najbrž sem bil kar naporen. Zelo rad sem imel igrače na daljinsko upravljanje, nekaj časa sem se z njimi igral, potem pa sem jih kmalu razstavil, da bi videl, kako delujejo. Ta mehanizem ostaja z mano še danes. Vedno rad razstavljam stvari, da bi videl, kako delujejo, najraje pa sebe. Rad sem preizkušal meje, tudi to še vedno počnem. Tu in tam pa sem na travniku pred hišo jedel deževnike. S tem sem na srečo prenehal.
Preberite še:
“Nisem zabavljač, sem pa navduševalec. Ne prepričujem, raje navdušujem”
Kako pomembna vam je radovednost? Zakaj je pomembno, da človek z radovednimi očmi zre v svet?
Verjamem, da se lahko marsičesa priučimo in radovednost je ena od lastnosti, ki jo pri sebi vedno znova poskušam gojiti. Mislim, da lahko na drugi strani radovednost tudi zelo hitro zadušimo ali pa to za nas naredijo drugi. Vse, kar počnem, je povezano z ustvarjalnostjo in svojega življenja si ne predstavljam brez želje po spoznavanju sveta, odkrivanju neznanega in preprosti potrebi po védenju.
Vedno me jezi, če spoznam človeka, ki meni, da ga nič ne zanima. Prevečkrat dovolimo strahu in sramu, da v nas utišata iskreno radovednost. Naša zanimanja so edina, ki jih imamo, ter hkrati naš največji motor. Vedno jih lahko vprežemo, tudi na področjih, ki se zdijo popolnoma nepovezana z njimi. Radovednost je kot črna luknja. Ko se pojavi, samo vleče vase in se ne ustavi, na drugi strani pa gradi gradove znanja in izkušenj.
Kmalu se boste poročili z igralko Leno Hribar. Čestitke!
Kmalu je relativno … Že dvakrat sva to poskušala, pa nama epidemiološke razmere niso bile naklonjene, morda bova v tretje imela več sreče. 🙂
Preberite še:
Kako preprečiti, da bo otrok postal mamin sinček?
Preberite še:
“Bolj ko jim pustiš, da odpirajo vrata tvojega srca, svobodnejši postajaš”
Preberite še:
“Presenečena sem nad dobrosrčnostjo ljudi. Odkar sem v Sloveniji, sem od vseh deležna le dobrote”
