Vprašanje bralke:
Imam vnuka, starega štiri leta, ki je super aktiven. Za svoja leta je kar preveč bister, venomer govori in vse komentira, tako da starša skoraj ne moreta do besede. Kar naprej govori, skače po kavču, se kobali po tleh in res nikoli, nikoli ni pri miru. Kako naj ravnamo s takim otrokom? Da pri tem ne bi zatrli njegovega značaja.
Babi
Odgovarja: Andreja Poljanec, zakonska in družinska terapevtka
Draga babi! Prav lepo je slišati, kako občudujete svojega vnučka. Res je neverjetno, kako smo si različni v talentih, aktivnostih in energiji, ki nam je dana! Všeč mi je, da se zavedate teh njegovih vrlin!
Je pa res, da so otroci, ki so tako inteligentni, navihani in fizično skoraj neutrudljivi, neredko tudi naporni, saj tudi od nas zahtevajo ogromno energije in pozornosti ter vodenja po varni poti … Včasih se zdi, kot da bi se moral eden od odraslih ukvarjati samo z njim, kar pa ni realno.
Najbolje je, da pri sebi v miru premislite in se tudi pogovorite z njegovimi starši, kje bi bilo res potrebno, da bi ga opominjali, omejili, ustavljali. Kaj ta otrok potrebuje, da se bo v življenju s svojimi lastnostmi lahko dobro znašel, da bo zdrav, da bo dovolj občutljiv, ljubeč in dovolj radoživ.
Pri razmišljanju vam je lahko v pomoč sledeča iztočnica: omejitve in opozarjanja so potrebni le za vedenje, ki je ponižujoče (npr. grobo ravnanje z dojenčkom, pri tem potrebuje nežno in jasno vodenje, da bo razvil občutek za nežne stvari, ljudi v življenju), nevarno (če hiti po pločniku, ki je poleg glavne ceste, če gre brez čelade po klancu čez korenine, če se nagiba čez balkon, če sam meša vrelo juho …), ali pa so potrebni zato, da zagotovimo nek osnovni družinski red za normalno skupno življenje, počitek … (da si zvečer umije zobe, da po določeni uri ne poje na glas, če ob tem zbuja dojenčka, mamico …).
Tak otrok že veliko razume. Če mu zmoremo vse te stvari, omejitve vztrajno in z občutkom vedno znova pojasnjevati, potem jih počasi ponotranji in se po njih vedno bolj samodejno ravna.
Molitev z blagoslavljanjem takega navihanca pa bo pomirjala vas in vam vedno znova vlivala občutek, da Ljubezen resnično dela čudeže. Le Bog ve, kaj lepega bo šele nastalo iz tega vašega ljubega vnuka.
Prispevek je bil najprej objavljen v Naši družini, prilogi tednika Družina.
