Ko smo začeli preučevati evangelije, je eden mojih profesorjev v bogoslovnem semenišču vztrajal, naj si vzamemo čas in vsakega posebej preberemo v enem kosu. To je bila resna, vendar dovolj razumna zahteva.
Namen tega je bil, da bi nas evangeljska zgodba dobesedno preplavila in nam tako dala možnost, da ob prebiranju in preučevanju Jezusovega življenja, kot so ga zabeležili štirje evangelisti, odkrijemo še večje bogastvo.
Preprosto dejstvo je, da bi morali katoličani tako rekoč plavati v Svetem pismu. Knjiga vseh knjig je namreč osrednjega pomena za našo vero. Papež Frančišek to pojasnjuje z besedami:
Naše tradicionalne molitve, kot je rožni venec, uporabljajo svetopisemske besede. Mnogi molitveniki nam vsak dan ponujajo premišljevanje ob Božji besedi. Poleg tega nas berila, ki jih slišimo pri bogoslužju, redno seznanjajo s številnimi svetopisemskimi odlomki. Če prebiramo Božjo besedo, ki je določena za branje pri vsakdanjem bogoslužju, bomo v triletnem ciklu spoznali 70 odstotkov Nove zaveze.
Toda nič od tega ne zajame vsega, kar doživimo, če odpremo evangelij in se poglobimo vanj. To je vaja, od katere sem imel sam neverjetne koristi, zato sem jo pozneje dodelil tudi svojim študentom na kolegiju Božje previdnosti.
Katere so torej prednosti rednega prebiranja Svetega pisma? Oglejmo si kratek seznam.
1Sveto pismo je Bog, ki nam govori
Katoličani verjamemo, da je Sveto pismo nezmotljiva, navdihnjena Božja beseda. Knjiga vsebuje vse nujno potrebne resnice, ki nam jih je Bog želel posredovati za naše zveličanje! Drugi vatikanski cerkveni zbor uči:
Ker Bog iskreno govori, lahko zaupamo in se zanesemo na vse stvari, ki so zapisane v Svetem pismu. Bog se je sam razodel skozi Sveto pismo. Ko prebiramo svetopisemska besedila, bolje spoznavamo Boga.
2Sveto pismo je polno Boga
Prvi kristjani so vedeli, da bodo v Svetem pismu našli izvir svojega upanja. Starozavezni psalmi pripovedujejo o mogočni Božji ljubezni in usmiljenju. Apostolska dela v Novi zavezi nam predstavljajo delo Svetega Duha v Cerkvi. Zgodbe naših junakov prikazujejo Božje delo v življenjih vernikov.
Ko premišljujemo o pretekli Božji zvestobi, ki je za naš spomin zabeležena v Svetem pismu, nas lahko navdaja upanje za prihodnost.
3S prebiranjem Svetega pisma bomo boljši oznanjevalci Božje besede
Prebiranje Svetega pisma nam lahko pomaga zoreti v veri. Mnogi katoličani nehajo preučevati svojo vero, ko zaključijo šolanje.
Ta epidemija ohromi vero naših odraslih vernikov. Ko smo soočeni z zapletenimi vprašanji s strani nekatoličanov, jim vse prepogosto ponujamo šibke in negotove zagovore svoje vere. Nobene potrebe ni, da vsak katoličan postane semeniški predavatelj, toda vsak katoličan bi moral nekaj pridobiti ob soočanju z resnimi verskimi vprašanji, ki temeljijo na preučevanju Svetega pisma.
4OB PREBIRANJU SVETEGA PISMA BOMO OSTALI OSREDINJENI NA TISTO, KAR JE RESNIČNO POMEMBNO
Kaj če bi enako količino časa, kot jo posvetimo gledanju televizijskih poročil ali poslušanju podkastov in ogledovanju družbenih omrežij, posvetili prebiranju Svetega pisma?
Krščansko življenje je v svojem bistvu nenehen boj, da Boga ohranimo v središču svojega življenja in ostanemo osredinjeni na stvari, ki so resnično pomembne. Redno prebiranje Svetega pisma nam pomaga, da se z življenjem soočamo z Božjega vidika, da se znamo znebiti stvari, ki se borijo za našo pozornost, vendar na koncu niso prav nič pomembne.
5OB PREBIRANJU SVETEGA PISMA SE UČIMO MOLITI
Mnogi katoličani si želijo polnejšega molitvenega življenja. Toda večina katoličanov je tudi prepričanih, da ne vedo natančno, kako naj bi molili. No, Sveto pismo nam ponuja zadosti besed za molitev.
Svojo molitev lahko oblikujemo po svetnikih in zgodbah, ki jih najdemo v Svetem pismu. Sveto pismo je prava šola molitve, vadnica, ki nas uči, kako naj izrazimo stvari, ki se skrivajo globoko v naših srcih.
6POGOSTEJE KOT PREBIRAMO SVETO PISMO, JASNEJE BOMO SLIŠALI BOŽJI GLAS.
Ob prebiranju Svetega pisma se navadimo prisluhniti Božjemu glasu. Bolj se uskladimo z logiko zveličanja, ko ob prebiranju Svetega pisma spoznavamo Boga, bolj bomo znali prisluhniti, ko nam bo Bog želel spregovoriti.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.