Slovenski raper, pisec besedil, novinar, popotnik, očka, motivator, podjetnik. Vse to je Rok Terkaj, ki ga poznamo predvsem kot glasbenika pod umetniškim imenom Trkaj. Rad ima projekte, ki stremijo k razvoju, rad ima izzive, všeč mu je orati ledino. Zdi se, da premore neskončno energije, saj danes poleg klepanja rim in odrskih nastopov pomaga voditi tudi tri podjetja. Ukvarja se tudi s prehranskimi dodatki in informiranjem o industrijski konoplji.
Že vse življenje živi v Savskem naselju v Ljubljani in pravi, da je to zanj nekaj "svetega". Temu blokovskemu naselju je posvetil tudi svoj album Pasož.
O svojem otroštvu med bloki pripoveduje: "Bilo je to trdo okolje za odraščanje. Veliko pesti te je čakalo, veliko fizičnega obračunavanja, droge, tudi kriminala. Hkrati pa veliko lepih stvari, prijateljstev, skupnih dogodivščin. Izkusili smo divje življenje. Verjamem, da me je ta vzgoja, začetna izkušnja spremenila v boljšega človeka in borca. Ko pridem do neke točke, se znam boriti, se postaviti zase, za svoje ideale. Ne bom popustil. To mi je dalo Savsko naselje."
Z rapom se je prvič seznanil pri 17 letih, naključno, potem ko ga je slišal na eni od zabav. Navdušil se je, začel ustvarjati in ni prenehal. Bil je večkratni prvak v freestyle battlu (namesto fizičnih obračunov se raperji med seboj preizkusijo v besednem dvoboju), izdal je sedem albumov, bil del številnih glasbenih projektov in opravil je več kot tisoč nastopov.
Zase pravi, da je raziskovalec, ki sledi svojim vizijam in svojemu notranjemu glasu. "V svoji intuiciji začutim nek glas, ki mi pravi, kaj moram narediti. Poslušam in grem."
Srce ga je gnalo na pot po caminu dvakrat. Prvič leta 2004. Razmišljanja na 800 kilometrov dolgi poti so ga privedla tudi do teološke fakultete. Enostavno se je za vpis odločil po navdihu, nagibu srca. Ko ga povprašam po vtisih, mi z druge strani zooma iskreno pove: "Izkušnja mi je bila super. Super mi je bila prva tri leta, ko sem z največjim veseljem hodil k vsem uram, poslušal, se učil … V četrtem letniku pa se je ta študij precej obrnil, v po mojem mnenju preveč ozko usmeritev."
Za študij je hvaležen, saj je med njim odkril katare, srednjeveško ločino krščanstva, iz te teme je tudi diplomiral. O svojih duhovnih iskanjih pove: "Našel sem se v katarski veroizpovedi, zdi se mi zelo blizu evangeliju. Verjamem, da se ta presežna sila, ki je, lahko manifestira v vseh smereh krščanstva, ampak jaz sem jo začutil tu." Zelo vesel je bil tudi, ko je ugotovil, da je ta smer še živa.
Ves čas ostaja njegova glavna ljubezen rap. V žargonskem pomenu naj bi rap pomenil "udarec" (resnice), v starejših slovarjih najdemo tudi besedo trkanje. Torej ima Trkaj kar pravo (umetniško) ime, saj je znan po svojih udarnih besedilih, ki trkajo na um in vest ljudi. Pripoveduje, da se rime pri njem pojavijo ob najbolj neprimernih trenutkih. Zelo pogosto pridejo tudi iz bolečine in frustracij. "Takrat ko me nekaj boli, sem najbolj ustvarjalen."
Trkajevo sporočilo mladim
"Danes se vse dobi zelo hitro, z nekaj kliki. Zdi se, da zato vse bolj izginja potrpežljivost in spoprijemanje z bolečino. Veliko je motilcev pozornosti, ki dajo kratko ugodje, ne pa rezultatov na dolgi rok. Svet je nestabilen. Vse to povzroči, da v mladih ugasne ta ogenj vrednosti. Nobena stvar ni več vredna, ni se vredno potruditi. Je pa nujno potrebno, da imamo ogenj v sebi. Prižgeš ga tako, da živiš svoje sanje in da greš čez bolečino. Pomembno je, da se spoprimeš s svojimi strahovi, demoni, da si upaš prijeti bika za roge, ki ga imenujemo življenje, da gradiš na skali, ne na pesku. To skalo je težko zgraditi, a tudi razbiti. Če je zgrajena, gradiš na vsakodnevnem trudu, iskrenosti, potrpežljivosti in veri, potem divji valovi življenja te skale ne bodo odnesli kar tako."
Pred dvema letoma je izkusil težko izkušnjo ločitve. Razšel se je namreč z dolgoletno partnerko, s katero imata petletno hčerko. "To pa je v družinskem okolju ena taka socialna bomba, ker ni samo odnos med dvema, ampak s širšo družino, ki gre narazen … Kljub težkim občutjem je treba še vedno 100-odstotno skrbeti za otroka, kot da se nič ni zgodilo, in dnevi grejo naprej v istem tempu … Bil je tak temen, temen prostor, skozi katerega sem šel, se naučil veliko o sebi, postal močnejši, in zdaj, hvala Bogu, da se je lepo izšlo in imava z bivšo krasen odnos, da za hčerko lepo skrbiva."
V letu 2020 je bil del več projektov, v katere je vgrajen dober namen. Med drugim je napisal pesem Ta tempo, himno slovenskih parašportnikov. Video je poklon vsem športnikom invalidom, ki s svojim delom sporočajo, da je treba vztrajati in se boriti.
Zadnji hip Rok Terkaj najbolj navdušuje z Repki, prvo reparsko knjigo za otroke pri nas. Gre za zanimiv preplet: antologijo odlične slovenske otroške poezije po izboru dr. Igorja Sakside dopolnjujejo rapovske skladbe Roka Terkaja in ilustracije Igorja Šinkovca. Kot je povedal, so pobudo za nastanek Repkov dale vzgojiteljice in učiteljice.
Ko sta z dr. Saksido po šolah predstavljala pred tremi leti za najstnike izdano Kla Kla Klasiko, ki je sinteza klasične poezije in rapa, so ju poprosile, naj naredita še nekaj za najmlajše. Pridružil se je producent Damjan Jovič in tako so nastali Repki. Gre za album in knjigo, ki spodbujata k družinskemu branju in poslušanju. Hkrati pa je izbor pesmi tudi v sklopu šolskega in vrtčevskega kurikuluma, tako da ga lahko uporabljajo tudi vzgojiteljice in učitelji/ce.
Rok Terkaj pravi, da gre za unikaten spoj, ki je prvi tak na svetu. Glasba Repkov črpa iz zakladnice slovenske tradicije otroških pesnikov in jih artikulira v moderen, pogovoren jezik, zvest rapu. "V Repkih uporabljam tak jezik, kot npr. pri pogovoru s hčerko," razloži. Hčerka je bila zagotovo ena od njegovih glavnih muz pri pisanju. V pesmih je večkrat omenjena, njen glas je mogoče slišati na zgoščenki, posvetil ji je tudi pesem Tok rad: "Jst te mam tok rad -/ tok k ptičkov je na nebu,/ in snežink je not v snegu! / Jst te mam tok rad - tok k kapljic je v morju,/ in je zvezdic v vesolju … Jst te mam tok rad -/ tok k je vseh stvari, / rad te imam neskončno krat tri."
Kako mu uspe uskladiti vse projekte? Od kod mu toliko energije? "V sebi imam nek zagon in ko se ta vklopi, imam ogromno motivacije, takrat delam dan in noč, za večji namen, za boljši svet." To ima tudi slabe strani, prizna. "Velikokrat me ni za moje najbližje. Ko delam, me projekti povlečejo vase … Zato se zdaj učim, kako svojo energijo vse bolj vlagati ne le v zanose, ampak v odnose, saj so ti najpomembnejši. Vzeti si čas. Naučil sem se lekcije."
Optimističen pogled in željo po spreminjanju sveta ohranja zaradi tega, ker sledi svojim sanjam. Pogovor zaključi z besedami: "Moja naloga, ki jo čutim v teh časih, je, da iščem rešitve. In rešitve vedno so. Včasih lahko najslabši dan rodi najlepšo pesem. Včasih je namen le pesem. Biti po svojih najboljših močeh to, kar sem lahko, in ohranjati ogenj. A ne pozabiti na druge."
Prispevek je bil najprej objavljen v Naši družini, prilogi tednika Družina.
