Lepa bazilika, posvečena Mariji, je sijajno delo beneške baročne arhitekture, ki je nastala kot zahvala Devici Mariji.
Umeščena je v prelepo mestno veduto med porečjem svetega Marka in Velikim kanalom (Canal Grande).
Leta 1630 je Benetke zajela bubonska kuga, ki je močno prizadela vso Severno Italijo, znana tudi pod imenom črna kuga.
Skoraj 10.000 Benečanov je izgubilo življenje. Takratni vojvoda Nicolò Contarini je bil skupaj s prebivalci na robu obupa in takrat so se odločili, da bodo priredili procesijo in prosili Marijo, da bi kuga prenehala.
Po treh dneh in nočeh molitve je kuga čudežno prenehala. Da bi se Devici zahvalili za uslišano prošnjo, se je vojvoda odločil, da bo po koncu epidemije dal zgraditi cerkev, kar se je zgodilo 21. novembra 1631.
Načrt za cerkev je bil zaupan arhitektu Baldassaru Longheni, ki je zaradi posvetitve cerkve Mariji izbral obliko krone.
Dela so končali 9. novembra 1687, ko jo je tudi blagoslovil patriarh Alvise Sagredo.
Veličastna zgradba v svoji notranjosti in zunanjosti šteje 150 kipov prerokov, apostolov, svetnikov, evangelistov, sibil, cerkvenih učiteljev in starozaveznih ženskih likov. Prekrasna marmorna tla v kozmatskem slogu obiskovalca presenetijo z igro geometrijskih likov v 35 krogih.
Veličasten glavni oltar, mojstrovina kiparja Josseja de Corteja, predstavlja od kuge osvobojene Benetke.
Na sredi je Devica z detetom Jezusom v naročju. Ob strani pred njenimi nogami kleči mož, ki predstavlja Benetke, ko prosijo za konec epidemije.
Na drugi strani je upodobljen bežeč moški, ki ga preganja angel z baklo v roki in predstavlja bubonsko kugo.
Sredi skupine kipov se nahaja bizantinska ikona Marije, Zdravja bolnikov, imenovana Mesopanditissa, kar pomeni srednica miru.
Tako se imenuje zato, ker so leta 1264 Benečani pred njo molili za konec vojne s Turki na Kreti, ki je trajala skoraj 60 let.
Na podobi vidimo Marijo, ki v naročju drži Božjega Sina in ga izroča človeštvu. Mati daruje Sina, rešitelja, ki ponuja odrešenje.
Iz napisa na sredi bazilike lahko razberemo: "Unde origo inde salus" – Benetke so rojene iz Marije in z Marijo je prišla rešitev.
Vsak 21. november na dan darovanja device Marije praznujejo Marijo, Zdravje bolnikov. Na ta dan čez Veliki kanal postavijo začasni viseči most, ki povezuje trg svetega Marka z baziliko in čez katerega verniki hodijo s prižganimi svečami v rokah in molijo.
Otroci se igrajo in zabavajo med stojnicami s slaščicami, doma pripravljajo značilno praznično jed iz jagnjetine, imenovano la castradina.
Poleg praznika Odrešenika (Festa del Redentore) je praznik Marije, Zdravja bolnikov eden najbolj priljubljenih in številčno najbolj obiskanih praznikov med Benečani.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Jasmina Rihar.
