Kako izbrati prave knjige za svoje otroke, da jih te ne bi odvrnile od branja

Če želite, da bi svoje otroke navdušili za branje, prebudili njihovo domišljijo in nanje prenesli zavedanje za kulturo, ni nič ni boljšega, kot da jim knjige začnete brati sami. Kako pa izbrati prave knjige?

Učitelji so prepričani, da če bi starši svojim otrokom redno brali zgodbe, bi se ti v osnovni šoli lahko izognili številnim težavam. V področje jezika in branja se ne vstopi s čarobno palico, temveč z vajo in vztrajanjem pri branju.

Nekateri strokovnjaki to poimenujejo kot jezikovno kopel. Prav zaradi tega je učiteljevo branje zgodb na glas v razredu od začetka vrtca naprej postal pomemben del učnega procesa.

A pozor: jezikovna kopel ne sme biti omejena le na nekaj kapljic vode. Včasih namreč zgrešimo, ker menimo, da je dovolj, da nekaj preberemo, ne glede na vsebino. Zakaj od zgodb s tremi stavki ne moremo kar preskočiti na klasično literaturo? Tu so trije nasveti za razmislek, da bomo otroku branje in literaturo lažje približali.

Z branjem se prebuja otrokova domišljija. Zgodnje otroštvo je doba, v kateri so otroci najbolj dovzetni za razvoj domišljije, zato je pomembno, da tega obdobja ne zanemarimo.

Pripovedujmo zgodbe, berimo pravljice, za katere menimo, da so v tistem obdobju vsebinsko in zahtevnostno zanimive. Pri tem pa pazimo, da poslušamo in upoštevamo tudi želje otrok. Vedeti morajo, da je branje koristno in lahko tudi zabavno.

Številni starši se pritožujejo, da lahko iskanje knjig, ki resnično pripovedujejo zgodbo, z ustrezno dolžino in ravnjo besedila ter dobrimi ilustracijami, v knjigarni traja več ur.

Številne knjige z oznako "Od 5. leta starosti" so dovolj že za triletnike. Knjige v zgodnjem otroštvu so popolne za čas, ko se majhni otroci učijo govoriti (njihova velika strast je poimenovanje stvari, da razširijo svoj besedni zaklad).

S počasi naraščajočo intenzivnostjo bomo dosegli, da jih lahko kmalu začnejo zanimati velike zgodbe iz slavne literature. Najprej začnimo zgodbe pripovedovati bolj ali manj preprosto, tako da govorimo ob slikah. Nato preidemo na branje, ki mu sledi besedilo.

Prav to je nepogrešljiv korak, da otroku omogočimo, da vstopi v svet pisnega jezika.

Prav tako je treba popustiti malim ušesom, ki zahtevajo isto zgodbo dvajsetkrat, saj je užitek ponavljanja bistven in koristen. V otrokov spomin namreč vtisne strukturo stavkov, skladnost časov in logiko jezika.

Vendar je treba razmišljati tudi o različnih slogih, da se izognemo prezgodnji naveličanosti nad knjigami (v življenju ni samo Disney!). Priporočamo mešanje klasičnih in sodobnih zgodb.

Avtorica prispevka je Clotilde Hamon.

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila italijanska izdaja Aleteie. Prevedel in priredil Tomaž Kavčič.